Poslanci največje opozicijske stranke SDS so vložili zahtevo za sklic nove izredne seje DZ-ja. Tokrat naj bi bila posvečena slabemu črpanju evropskih kohezijskih sredstev iz trenutne finančne perspektive 2014–2020.

Poslanka SDS-a Suzana Lep Šimenko je pojasnila, da je po skoraj petih letih črpanje evropskih sredstev "katastrofalno", saj je Slovenija do konca septembra zahtevala za povračila iz evropskega proračuna le za nekaj več kot 300 milijonov evrov oz. 10 odstotkov sredstev.

"Če pogledamo skupno porabo, je Slovenija ena izmed petih najslabših med vsemi državami članicami, ki črpajo evropska sredstva," je poudarila poslanka SDS-a.

"Velikokrat slišimo, da je Slovenija neuspešna. Veseli smo, da bomo lahko v DZ-ju, če bo izredna seja sklicana, razložili, kakšno je stanje na področju črpanja evropske kohezijske politike," je ob robu konference o evropski kohezijski politiki in vlogi Slovenije v njej Govoriš kohezijsko? za MMC povedal direktor urada za kohezijsko politiko na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) Bojan Suvorov.

Sloveniji je, kot so predstavili na omenjeni konferenci, v obdobju 2014–2020 namenjenih 3,312 milijarde evrov evropskih sredstev, medtem ko ji je bilo v perspektivi 2007–2013 namenjenih 4,1 milijarde evrov. V treh skladih, Evropskem socialnem skladu (ESS), Skladu za regionalni razvoj (ESRR) in kohezijskem skladu, ki je namenjen trajnostnemu razvoju in povezljivosti v državah članicah, pa lahko Slovenija počrpa 3,068 milijarde sredstev.

"Kje smo danes? Smo na ravni potrditve 2,1 milijarde evrov sredstev od treh milijard za izvajanje projektov. Pristojnim resorjem, ki sklenejo pogodbe z upravičenci, je uspelo podpisati pogodbe za vrednost okoli dve milijardi evrov," pravi Suvorov. Iz slovenskega proračuna je bilo upravičencem do zdaj izplačanih 508 milijonov evrov. Slovenija pa je v Bruselj poslala za 310 milijonov evrov zahtev za izplačilo.

Slovenija lahko črpa evropska sredstva šele tri leta
Čeprav naj bi potekalo že peto leto črpanja evropskega denarja iz perspektive 2014–2020, pa direktor urada za kohezijo pojasnjuje, da Slovenija pravzaprav lahko sredstva črpa šele tri leta.

"Prvi vzrok je, da smo imeli iz preteklega programskega obdobja velik zaostanek. V letih 2013, 2014 nam je namreč grozilo, da bomo izgubili nekaj 100 milijonov evrov. V tistem obdobju smo vse resurse usmerili v reševanje perspektive 2007–2013, predvsem na kohezijskem skladu, kjer bi bile izgube največje," pravi in dodaja, da je drugi razlog za domnevno zamudo pri črpanju evropskih sredstev v Bruslju, saj je bila evropska regulativa za obdobje 2014–2020 sprejeta šele decembra 2013.

Slovenija je morala nato pripraviti vse potrebne dokumente in pripraviti operativni program ter vzpostaviti potrebno strukturo za izvajanje evropske kohezijske politike, kar je potekalo do julija 2015, ko je bila izdana prva potrditev projekta v obdobju 2014–2020. Šlo je za projekt, ki je prehajal iz stare v novo perspektivo (čistilna naprava Domžale-Kamnik).

Suvorov pravi, da so v naslednjih letih morali pripraviti tudi vsa potrebna navodila, vendar so se slovenski projekti vzporedno že izvajali, saj tudi Evropska komisija ni dala vseh navodil pred letom 2016, še posebej za finančne instrumente.

"Sistem pri nas je takšen, da lahko izvajamo projekte tudi brez tega, da dobivamo sredstva iz EU-ja, ker jih zalaga slovenski proračun, vendar ko smo imeli vse postavljeno, vključno z akreditacijo, smo jih lahko zahtevali od EU-ja," dodaja.

99-odstotna uspešnost črpanja
Slovenija je bila pri črpanju sredstev iz prejšnje perspektive 2007–2013, kot pojasnjuje, precej uspešna, saj je trenutno počrpala 99 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev (4,1 milijarde), do konca leta pa naj bi prišla do 100 odstotkov. Evropska komisija, kot pojasnjuje Suvorov, vedno zadrži pet odstotkov sredstev, dokler ne pregleda pregleda poročila o izvedenih projektih. V slovenskem primeru pa mora pregledati še poročilo za sredstva evropskega socialnega sklada in potem naj bi Slovenija dobila še preostanek evropskega denarja.