Številka 3,07 milijarde evrov je izražena v stalnih cenah. V tekočih cenah gre za 3,46 milijarde evrov. Stalne cene so cene v letu 2018, medtem ko so tekoče cene tiste, ki se pričakujejo med izvajanjem proračuna in vključujejo učinke inflacije.

Za Slovenijo je v evropskih proračunskih pogajanjih ključna kohezija. V obdobju 2014–2020 je država upravičena do okoli 5,3 milijarde evrov evropskih sredstev, od tega so približno tri milijarde namenjene za kohezijsko politiko.

Po informacijah službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ima Slovenija v obdobju 2014–2020 okvirno 3,255 milijarde evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada.

Od tega je 159,8 milijona evrov namenjenih instrumentu za povezovanje Evrope (za področje prometa) in 64 milijonov evrov za programe evropskega teritorialnega sodelovanja.

Manj kohezijskih sredstev za migracije in varnosti
Zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost, bo kohezijskih sredstev v prihodnje manj, po bruseljskih izračunih za sedem odstotkov. Slovenijo predlagani rezi načeloma skrbijo, s podrobno oceno pa je čakala na omenjeni predlog.

331 kohezijskih milijard
Evropska komisija je na začetku maja predlagala, naj prihodnji sedemletni proračun Unije obsega 1,11 odstotka BND-ja EU-ja. Za kohezijo naj bi bilo namenjenih 331 milijard evrov, izraženo v stalnih cenah, ali 373 milijard v tekočih cenah.

Komisija sicer govori o sedemodstotnem rezu, pri čemer jo je mogoče razumeti, da primerja zadnje leto zdajšnjega finančnega okvira in prvo leto prihodnjega, torej leti 2020 in 2021. Če se primerjata številki v stalnih cenah za celotni obdobji, 367 milijard in 331 milijard, je rez desetodstoten.

Predlagani, devetodstotni rez za Slovenijo je torej nekoliko manjši kot v povprečju EU-ja.

Največji rezi za višegrajske in baltske države
Največji rezi grozijo višegrajskim in baltskim državam. Madžarska, Litva, Estonija in Češka naj bi dobile 24 odstotkov manj, Poljska 23 odstotkov manj, Slovaška pa 22 odstotkov manj. Malta naj bi prav tako dobila 24 odstotkov manj, Nemčija pa 21 odstotkov manj.

Več kohezijskih sredstev kot v tem finančnem obdobju pa lahko pričakujejo Romunija, Bolgarija in Grčija, za katere komisija predlaga osemodstotno povečanje, Italija naj bi dobila šest odstotkov več, Finska in Španija po pet odstotkov več.

Glavno merilo je razvitost
Na očitke, da Bruselj s tem kaznuje višegrajsko četverico zaradi zavračanja begunskih kvot, v komisiji odgovarjajo, da so te države dosegle izjemen socialni in gospodarski napredek, ki ga je pač treba prepoznati.

Komisija poudarja, da je glavno merilo pri razdeljevanju kohezijskih sredstev še vedno razvitost, torej bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, na katerem temelji 80 odstotkov izračuna. Pri preostali petini pa upoštevajo migracijske pritiske, brezposelnost mladih in podnebne spremembe.

Podpredsednik komisije Jyrki Katainen je ob predstavitvi predloga poudaril, da lahko dodeljena sredstva spodbudijo še več naložb. Za naslednji teden je napovedal predlog novega investicijskega sklada, kamor bodo lahko članice po želji usmerile nekaj sredstev in tako spodbudile naložbe.

Kohezijska sredstva se bodo v prihodnje dodeljevala ob upoštevanju petih prioritet, ki naj bi zagotovile pametnejšo, bolj zeleno, bolj povezano in bolj socialno Evropo ter Evropo, ki bo bliže državljanu, še poudarjajo v Bruslju.