Predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Branko Grims meni, da je policijski informator Dejan Ornig izpovedal nekaj, kar se v demokratični državi ne bi smelo zgoditi. Foto: BoBo
Predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Branko Grims meni, da je policijski informator Dejan Ornig izpovedal nekaj, kar se v demokratični državi ne bi smelo zgoditi. Foto: BoBo
Primer Ornig tudi v državnem zboru

Informator policije Dejan Ornig, v javnosti znan kot odkritelj varnostne ranljivosti policijskega sistema Tetra, je, kot je razkril za spletni portal podčrto, med decembrom 2012 in majem 2015 v dogovoru z dvema kriminalistoma vdiral v elektronsko pošto in preostalo spletno komunikacijo več kot 300 ljudi, ki so se njemu ali policiji zdeli sumljivi.

Na sejo je Ornig prišel v spremstvu svojega odvetnika Janeza Stuška. Grims je po seji dejal, da je pri Ornigovem delu šlo za več kot 300 vdorov v različne osebne račune na družbenem omrežju Facebook in v elektronske pošte. Grims na podlagi slišanega sklepa, da je gotovo prihajalo do napak in nezakonitosti, nadaljne preiskave pa bodo pokazale, kakšen je bil njihov obseg in kdo je zanje odgovoren.

"Zgodba je precej večja"
V komisiji bodo sedaj počakali, da jim Ornig posreduje še nekatere dokumente, na osnovi katerih se bodo odločili za nadaljne korake, že sedaj pa je, tako Grims, jasno, da vse stvari niso potekale v okviru zakona. Kršene so bile namreč človekove pravice, pravna varnost ter varnost posameznika in njegova zasebnost, ki so ustavne pravice, zato je po mnenju Grimsa takšno stanje nedopustno.

Ornigov odvetnik Janez Stušek je poudaril, da je Ornig komisiji ponudil polno sodelovanje. Poudaril je, da Ornig razpolaga s pisno dokumentacijo, kjer mu policija naroča "določene zadeve." Dokumentacija je, tako Stušek zelo obsežna, kar nakazuje, da ne gre zgolj za zgodbo dveh kriminalistov in Orniga, ampak je zgodba precej večja.

Policija Ornigove navedbe zanika
Za to početje naj bi vedeli tudi vodilni v policiji, ki pa to zanikajo in so o tem že obvestili poseben oddelek specializiranega tožilstva, ki bo moral zdaj potrditi ali ovreči pristnost korespondence in razloge, da so bila storjena morebitna kazniva dejanja konkretne osebe in kriminalistov. Priznavajo pa, da je bil v zvezi s tem že pred časom na policiji odrejen strokovni nadzor, ki pa razen neprimerne komunikacije kriminalista po elektronski pošti ni potrdil tovrstnih navedb. Seje se je sicer udeležil tudi generalni direktor policije Marjan Fank

Sedanja samoovadba Orniga naj bi bila po mnenju policije zgolj želja po samopromociji in posledica razočaranja, ker ga niso želeli zaposliti v policiji. Celotno zgodbo pa naj bi, tako v odzivu policije, izkoristili tudi drugi, ki poskušajo razširiti neutemeljen dvom o zakonitosti dela policije kot sistema. Pri tem seveda mislijo na SDS in predsednika komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Branka Grimsa, ki je za danes sklical sejo komisije.

Primer Ornig tudi v državnem zboru