Tožilcem, ki jih je Hanžek opozoril na policijski nadzor družine v Postojni, se ukrepi niso zdeli nezakoniti. Nasprotno pa je Hanžek prepričan, da je nesprejemljivo, da se ob "jasnem preprečevanju svobode gibanja, vodenju evidenc obiskov, konspirativnem sledenju in prisilnem zadrževanju" v postojnskem nastanitvenem centru tožilstvo spreneveda, da ne gre za kršitev človekovih pravic.

Tožilstvo pozabilo na ustavo?
Tožilstvo je za vse postopke ocenilo, da ne pomenijo posega v človekove pravice in da je šlo samo za "splošno opazovanje območja, ki ne posega v zasebnost", Hanžek pa je prepričan, da je vrhovno državno tožilstvo pozabilo na ustavo, ki določa, da smejo biti človekove pravice omejene le z zakonom.

Odločitev tožilstva ombudsman sicer spoštuje, a pravi, da so tožilci menili, da posebna odredba sodišča ali tožilstva ni bila potrebna. Sklicevali so se na pravilnik o policijskih pooblastilih in na pravila policije, kar se mu zdi sporno. Če bi takšna odredba obstajala, o zakonitosti ukrepov načelno ne bi podvomil, še vedno pa bi postavljal pod vprašaj njihov obseg.

Pravila policije niso predpis, saj ne vsebujejo določb, ki bi urejale pravice in dolžnosti, niti norm, ki bi imele pravne učinke. Pooblastila so le z zakonom določeni ukrepi, na podlagi katerih lahko policisti delajo - torej le navodila za delo. Pod kakšnimi pogoji in na kakšen način se delo policista opravlja, pa določajo zakon, pravilnik o policijskih pooblastilih ali drug soroden predpis, je prepričan Hanžek.

V bran svobodi posameznika
Na koncu je javnosti še zastavil vprašanje, ali je takšno poseganje v pravice posameznika lahko res normalna praksa, ki jo problematizira le varuh človekovih pravic. Sam vsekakor meni, da ne bi smela biti. "Ob tem ne bomo nič bolj varni, ampak nas je lahko samo bolj strah," končuje Hanžek.