Predstavniki prebivalcev krajev v bližini načrtovanega obrata Magne Steyr so prispeli pred Okoljski center na Trubarjevi ulici v Ljubljani, kjer ima sedež več nevladnih okoljskih organizacij. Kot je poudaril nekdanji župan občine Hoče - Slivnica Jožef Merkuš, so na več od teh organizacij naslovili elektronsko pošto, s katero so napovedali svoj prihod.

Iz dveh organizacij so jim odgovorili, da se na okoljevarstveno soglasje, ki ga je agencija za okolje (Arso) podelila Magni, ne bodo pritožili, od preostalih pa odziva ni bilo. Tudi tokrat so Štajerci, "oboroženi" z glasbenimi instrumenti, ostali pred zaprtimi vrati. V Okoljskem centru sicer domujejo Cipra Slovenija, društvo Focus, Inštitut za trajnostni razvoj, Slovenski E-forum in Umanotera.

V Ljubljano so se podali prebivalci Zgornjih in Spodnjih Hoč, Slivnice, Radizla, Hočkega Pohorja, Bohove, Rogoze in Pivole. "Če bi prišli vsi, ki so hoteli, bi potrebovali tri avtobuse. Zato smo se dogovorili, da gresta po en ali dva iz vsakega naselja," je pojasnil Merkuš.

Kot je pojasnil, njihov cilj ni groziti ali kogar koli napadati. "Kljub vsem težavam pa želimo in pričakujemo, da se bo dalo dogovoriti z vsemi. Mislili smo, da bo ta dogovor dosežen danes," je povedal.

Prebivalci naselij v občini Hoče - Slivnica se strinjajo, da naj se izvaja najstrožji nadzor nad gradnjo in delovanjem Magnine tovarne. A se sprašujejo, zakaj je Magna mogoča v Avstriji in na Madžarskem, ne pa v Sloveniji. "Mi, ki smo tukaj, pa še kdo, si predstavljamo, da je za tem umazana, umazana politika," je poudaril Merkuš.

"Še večja revščina, še več socialnih problemov"
Če Štajerska izgubi Magno, bo v regiji vladala še večja revščina, še več socialnih problemov, so prepričani zastopniki prebivalcev. "Starejše nas najbolj skrbi, da se mladina izseljuje," je poudaril Merkuš. "Za svojo državo smo stali na okopih, da bi nam šlo bolje. In lahko nam gre bolje, če bomo dobili Magno," je prepričan.

"Ljubljančanom in Ljubljančankam nič ne očitamo, ampak oni živijo v tem mestu in sem prepričan, da ne razumejo naše stiske in težav, ki jih imamo. Imamo jih pa ogromno," je sklenil.

"Naj s pritožbami plačujemo položnice"
Štajerci so s sabo med drugim prinesli transparente, s katerimi so sporočali: Od vas zahtevamo 400 zelenih šihtov na totem koncu, Dovolite, da tudi Štajerci živimo ljubljanski standard in Naj z vašimi pritožbami plačujemo položnice?

Ker sogovornika v nevladnih organizacijah niso našli, so svoje sporočilo v pisni obliki prilepili na vrata Okoljskega centra. "Ne zavirajte projekta. Pogovarjajte se. Zahtevajte odgovore. Sodelujte in nadzirajte. Ampak ne rušite," so pozvali nevladne organizacije. Ob tem pa so jih posvarili, da bodo morale, če ustavijo Magnin projekt, prevzeti tudi odgovornost za posledice.

CNVOS obsoja "pritiske in napade"
Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je ostro obsodil "pritiske in napade" na okoljevarstvene organizacije v primeru projekta Magna Nucleus v Hočah. Gre za "odkrito oblastno izsiljevanje in javno gonjo, kakršnih v Sloveniji od osamosvojitve naprej še nismo doživeli", so zatrdili. Po njihovih navedbah so se več mesecev odvijali "(slabo) prikriti pritiski na okoljevarstvene nevladne organizacije, da pozabijo na vse, za kar se sicer zavzemajo, ponižno sklonijo glavo in brezpogojno podprejo okoljevarstveno soglasje za hoško Magno". V zadnjih dneh pa dogajanje spominja "na še vedno aktualne oblastne napade na civilno družbo v sosednji Madžarski in avtokratskih državah nekdanje Sovjetske zveze", so kritični.

CNVOS "ostro obsoja pavšalno in neargumentirano hujskanje proti nevladnim organizacijam in odločno nasprotuje vsesplošnemu (oblastnemu in medijskemu) razširjanju populističnih neresnic", so zapisali. Te neresnice ne izkazujejo le elementarnega nerazumevanja postopka pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, vloge pritožb v njem in zakonsko predpisanega mesta okoljskih nevladnih organizacij pri tem, ampak so hkrati tudi "preprosto zavajajoče in zlagane", so zapisali.

Nevladne organizacije niso krive za časovno stisko, za skrajno napete roke in zahteve ter odločitve koncerna Magna, so poudarili. "Če se časovnica ne bo izšla, bo ... kriv kvečjemu tisti, ki jo je načrtoval tako nespretno, da ni vštel vseh predpisanih in vnaprej znanih procesnih faz s pritožbo vred, ali pa tisti, ki je Magni v slovenskem imenu popolnoma po nepotrebnem obljubljal roke, ki glede na slovenske predpise niso realni," poudarjajo.

Držanje rokov in predpisov
Zavračajo tudi očitke, da se nevladne organizacije v projekt Magna ne smejo mešati, ker ne prihajajo iz Štajerske. Tudi pri tej naložbi se je treba držati veljavnih slovenskih in evropskih predpisov o varnem in zdravem okolju. "Da bi v vsaki vasi ali na vsakem dvorišču delali in presojali po svoje, ni dovoljeno v nobeni razumni državi. Zato je popolnoma irelevantno tako to, od kod pritožniki so ali niso, kot to, da naložba že ima soglasje lokalnega okolja in domače regije," so zapisali.

Med drugim so poudarili še, da lahko pritožbo zoper okoljevarstveno soglasje vložijo "zgolj tiste okoljske organizacije, ki jim je država na podlagi preteklih zaslug in dosežkov priznala, da delujejo v javnem interesu". Ob tem s pritožbo lahko zahtevajo izključno spoštovanje veljavnih predpisov.

CNVOS zato poziva vse vpletene in odgovorne, od Magne in državne politike do lokalnih oblasti in novinarjev, da "naj takoj prenehajo neupravičene pritiske na Umanotero, Slovenski E-forum in druge okoljske nevladne organizacije in jim pustijo, da opravijo svoje delo". "S populizmi in ustrahovanjem se namreč naš zrak zastruplja še huje, usodneje in dolgotrajneje, kot ga najslabša lakirnica," so sklenili.

Mariborski mladinski svet za
Podporo projektu Magna so sicer danes izrekli tudi v Mestnem mladinskem svetu Maribor. "Mladi si želimo priložnosti in podpiramo postavitev nove tovarne, nova delovna mesta, ki jih naša regija ob visoki brezposelnosti še kako potrebuje, a tudi prizadevanja civilne družbe in organizacij, da bo projekt kar se da trajen. V tem trenutku pa pozivamo vse vpletene, da namesto javnega obračunavanja sedejo za skupno mizo in najdejo razum, da to priložnost za našo regijo in v veliki meri tudi za mlade izkoristimo tako z vidika novih delovnih mest kot trajnostnih učinkov v našem mestu," so zapisali v sporočilu za javnost.

Nekdanji mariborski župan Boris Sovič pa je ob robu regionalnega posveta o energetskem konceptu Slovenije v Mariboru izrazil prepričanje, da bodo "tisti, ki jim res gre za varovanje okolja", izkoristili pobudo njega in prav tako nekdanjega župana Maribora Alojza Križmana o dodatnem monitoringu. "Pomembno je oboje - skrb za varovanje okolja kot tudi zagotavljanje gospodarske in socialne perspektive na našem območju," je poudaril.

Kot je dodal, bo v ponedeljek potekal sestanek z okoljevarstvenimi organizacijami, kjer jim bodo pobudniki skušali predstaviti svojo pobudo. "Upamo, da se bodo v čim večjem številu odzvale," je dodal. Znova pa je zagotovil, da je predstavnik investitorja pripravljen privoliti v tako zahteven in natančen monitoring, kot ga drugje ni.