Položaj Romov v Evropi se še slabša, v nekaterih državah se širijo genocid, sovražni govor in protiromske dejavnosti. Zato bodo s konference evropskim ustanovam poslali sporočilo, kaj Romi želijo oziroma predlagajo, da se razmere izboljšajo, so napovedali.

Predsednik Zveze Romov Slovenije in Evropske romske zveze Jožek Horvat Muc je poudaril, da ima EU ogromno deklaracij, pa tudi vzvodov za pomoč ogroženim skupinam, a v praksi bo treba narediti veliko več.

"Za to namenjenega denarja je v EU-ju veliko, vendar opažamo, da Romi tega denarja ne izkoristijo, potem pa se vsi sklicujejo na to, da nekdo za Rome veliko dela, rezultatov pa ni," je opozoril Horvat Muc. Kot je dodal, smo se tudi v Sloveniji precej približali sovražnemu govoru in protiromskim dejanjem, denar iz državnega in lokalnih proračunov pa bi lahko namenili za reševanje romske problematike.

Najprej bodo predlagali, da naj EU prisluhne opozorilom o sovražnem govoru, da deluje oziroma ukrepa proti temu, saj taka dejanja sprožajo dodatne reakcije. Treba je najti dialog z romskimi predstavniki, ker o Romih vse pogosteje odločajo drugi, Romi pa ne sodelujejo. Poleg tega bodo poskušali v ustanovah, ki obravnavajo človekove pravice, dostojanstvo, pitno vodo, pravice otrok in romske težave, predstaviti rešitve oziroma jih iskati skupaj z njimi.

Velike so stiske Romov zaradi vojne v Ukrajini. Celo humanitarne organizacije, ki pomagajo Ukrajincem na poti v druge države, Rome in temnopolte obravnavajo čisto drugače, je opozoril Horvat Muc. Tepejo jih in preganjajo, hrano pa morajo Romi iskati v zabojnikih za smeti, čeprav humanitarne organizacije delijo tople obroke, namenjene vsem beguncem.

Podobno je bilo na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini, tako da se ta zgodba ponavlja v Ukrajini, je bilo slišati na konferenci.

O evropskem pogledu na Rome je govorila tudi evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je povedala, da si EU prizadeva za večjo vključenost Romov v življenje. Pripravili so strategijo, ki predvideva ukrepe na več področjih, predvsem pri izobraževanju, bivalnih in socialnih ter zdravstvenih razmerah.

Na drugi strani morajo narediti svoje tudi Romi, ker boljših delovnih mest brez primerne izobrazbe ni. Seveda pa smo zaznali tudi povečano diskriminacijo, je dejala poslanka. Kot je dodala, smo vsi ljudje, in prav je, da obravnavamo vsakega enako, ne glede na to, komu pripada, manjšine pa so še toliko bolj občutljive.

Pomen romskih medijev

Na konferenci so poudarili tudi pomen romskih medijev, ki izobražujejo, ohranjajo romski jezik in informirajo tako Rome kot večinsko prebivalstvo. Romski radio Romic, ki oddaja v Murski Soboti v romščini in delno slovenščini, je bil razglašen za drugi najboljši medij v Evropi, a ga v Evropi cenijo bolj kot v Sloveniji, saj ga država ne financira, ampak si mora pomagati z razpisi, so opozorili.

"Poznamo tematiko, jezik, življenje Romov in poročamo o vseh tematikah vsak dan, ne le 8. aprila," je povedala novinarka Monika Sandreli. Slovenija ima ob radiu Romic še oddaji na nacionalni televiziji, od leta 1990 izdajajo časopisa Romano nevijpe (Romske novice) in Romano them (Romski svet) ter Mini multi za otroke. Na tega so še posebno ponosni, saj otroci z njim spoznavajo romsko zgodovino in jezik, ki ga sicer vse manj govorijo, saj se starši bojijo, da z njim ne bodo sprejeti.

Na konferenci nastopa več kot 20 razpravljavcev, udeležujejo pa se je predstavniki romske skupnosti iz Belgije, Nizozemske, Francije, Luksemburga, Nemčije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Kosova, Turčije, Grčije, Srbije in Slovenije.