Jeseni naj bi Slovenija prejela približno devet milijonov evrov evropskih sredstev za zaposlovanje mladih, s 1. novembrom bodo delodajalci za 14 mesecev oproščeni plačevanja davkov za zaposlitev mladih za nedoločen čas.

Mladi nimamo druge izbire
"Hotel mama bo zaprl svoja vrata, ko bomo mladi imeli možnost odseliti se! Napačno je mnenje, da si mladi želimo biti doma pri starših in se razvajati. Mladi predvsem nimamo druge izbire. Nimamo služb, zaradi tega delamo v negotovih prekernih oblikah dela, ne moremo dobiti posojila za nakup stanovanja, najemnine so previsoke, da bi si to lahko privoščili. Ko bomo to sistemsko uredili, upam, da se bomo čim prej odselili na svoje, prevzeli odgovornost v družbi, ustvarili družino in postali avtonomni," je Tea Jarc v pogovoru za MMC ponazorila razmere, ki smo jim priča 20 let.

Izboljšave obstoječih in priprava novih ukrepov
V skladu s pobudo Evropske komisije za izboljšanje položaja mladih na trgu dela bodo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti jeseni pripravili shemo Jamstva za mlade. Ta predvideva, da se vsem mladim do 25 let po četrtem mesecu brezposelnosti ponudi nova priložnost – zaposlitev, izobraževanje, pripravništvo, usposabljanje. Oblikovali so tudi nov ukrep, ciljno usmerjen v mlade, visoko izobražene brezposelne osebe z naslovom Podjetno v svet podjetništva 2013, ki model mentorstva uvaja med skupine, ki bodo razvijale poslovne ideje in pripravljale vse potrebno za ustanovitev podjetja. Od 1. julija letos pa se že izvaja ukrep vračila prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev, dodatno je že v veljavi ukrep davčnih olajšav po davčnih predpisih ob zaposlitvi mladih do 26. leta.
Za mentorske sheme ni spodbud
Kot so sporočili za MMC, bodo dodatno spodbujali mentorske sheme, ki pa po oceni Tee Jarc do zdaj niso dale rezultatov. Za deljena delovna mesta, na katerih starejši uvajajo mlade, potem pa se upokojijo, mlade pa na njih zaposlijo, ni bilo spodbud za podjetja. Tea Jarc ugotavlja tudi, da je bilo do zdaj kar nekaj ukrepov aktivne politike zaposlovanja namenjenih mladim, a vse niso bile uspešne. Nekateri ukrepi na koncu sploh niso bili počrpani, ker so bili tako za delodajalce kot za mlade popolnoma neprimerni.
Kaj po subvenciji ali oprostitvi plačila prispevkov?
Je pa bil zelo uspešen lanski ukrep Prvi izziv, ki je zaposlil kar 3.000 mladih, saj so delodajalci prejeli subvencijo za zaposlitev mlade osebe. "Pri vseh teh ukrepih je težko oceniti učinke, ker gre za rešitve na kratki rok – delodajalca spodbudijo, da zaposli mlado osebo za 12, 15 mesecev, a se seveda zastavi vprašanje – kaj bo po tisti subvenciji, po oprostitvi plačila prispevkov in kako to, če sploh, pomaga mladim," ugotavlja Tea Jarc.
Ministrstva za delo, gospodarstvo in izobraževanje pa se morajo bolje povezovati. "Pričakujemo, da bo kdo prevzel nalogo koordinatorja, dobro je, da so vsi zraven, morajo pa imeti jasne cilje," dodaja.
Mladi hočemo biti zraven!
Mladinski svet Slovenije kot avtonomno krovno združenje mladinskih organizacij od skavtov, tabornikov do podmladkov političnih strank želi biti zraven pri oblikovanju ukrepov Jamstvo za mlade, saj lahko pomagajo s svojimi izkušnjami. "Vemo, kaj se na terenu obnese. Ne želimo si ukrepov, ki na koncu ne bi bili počrpani. Poleg aktivnih politik zaposlovanja je treba imeti dolgoročno strategijo, treba je spodbujati podjetništvo pri mladih, podjetniški duh pa gojiti že znotraj izobraževalnega sistema," je prepričana Tea Jarc.

Prikrito izboljševanje statistike
"Zraven objektivnega poslabšanja razmer je kriza razkrila relativno brezciljnost, celo odsotnost ustreznih politik na državni in lokalni ravni. Sindrom "hotela mama" je bil v Sloveniji prisoten že pred krizo," ugotavlja v razgovoru za MMC direktor urada za mladino Peter Debeljak. "Izjemno inkluzivni izobraževalni sistem v povezavi s študentskim delom je prikrito 'izboljševal' statistike brezposelnosti mladih, problema samega ni reševal," razloge za visoko brezposelnost mladih navaja Debeljak. Junija je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 26.792 mladih do 30 let, od tega kar 5.268 visoko izobraženih.
Slabo se odzivamo na realnost
Težava pa je v tem, opozarja Debeljak, da se Slovenija na novo realnost še vedno ni dobro odzvala, glede na dejstvo, da smo imeli lani največjo stopnjo brezposelnosti v EU-ju – več kot 30-odstotno.
Slovenija svetovni rekorder po dvigu starosti ob prvorojencu
Slovenija je tudi svetovni rekorder po podatku o dvigu starosti ženske ob prvorojencu, ki je v zadnjih desetih letih zrasla za pet let – s 23,8 na 29 let. "To je dober kazalnik dejstva, da nam osamosvajanje mladih že tradicionalno ne gre najbolje od rok," pravi Debeljak in dodaja, da je tako zato, ker ima Slovenija težave pri prepoznavanju diagnoze, saj je problem "postal del agende šele v zadnjem času, z zelo proaktivno držo predsednice vlade in v položaju, ko je stanje alarmantno".
Postsocializem za starejše in divji zahod za mlade
Debeljak ocenjuje, da je problem v izraziti nepravičnosti na trgu dela, ki poglablja nesorazmernost med generacijami – mladi so prvi po fleksibilnih oblikah zaposlitev, starejše generacije pa so na drugem mestu po stabilnosti. "Postsocializem za starejše generacije - stabilna delovna mesta - in divji zahod za mlade," ponazarja sedanje razmere Debeljak.

Javni sektor je hermetično zaprt za mlade
"Ključno je, ali želimo narediti potrebne spremembe, ki se ne smejo ustaviti zgolj pri novih in novih shemah subvencioniranja, temveč zagotavljati vsaj približno enake možnosti mladih na trgu dela – to pomeni, da bomo morali doseči nov medgeneracijski dogovor, ki pa ga trenutno še ni zaznati na obzorju," je črnogled Debeljak.

Spanje mladih na kavčih stane
Njegova zaskrbljenost sloni na poraznih podatkih do zdaj najobsežnejše raziskave Eurofunda, ki je pokazala, da je v letu 2011 vključno z izgubo potenciala strošek mlade osebe od 25 do 29 let, ki ni v izobraževanju ali usposabljanju niti zaposlena (t. i. NEET's - not in education, training or employment) v Sloveniji znašal 10.642, v letu 2008 pa 9.823 evra. Kar 60 odstotkov ljudi iz te skupine v Sloveniji so brezposelni, drugi pa so neaktivni. Kar 60 odstotkov mladih dela pogodbeno za določen čas, javni sektor je praktično hermetično zaprt za mlade. "Tudi z ekonomskega vidika ne smemo dovoliti, da nam 30-letniki, polni znanja in energije, zaspijo na domačih kavčih," sklene Debeljak.