Hrvaški sabor je na zasedanju, ki se je zavleklo pozno v noč, s 70 glasovi za in 44 proti sprejel predlog o razglasitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone na Jadranu.

Odločitev bo stopila v veljavo čez leto dni. Za predlog so glasovali poslanci koalicijskih strank, medtem ko so poslanci opozicije glasovali proti.

Izglasovani predlog predvideva vzpostavitev ekološko-ribolovne cone, ki ima vsebine izključnega gospodarskega pasu (EEZ-ja) in se nanašajo na tri točke:

1. na suvereno pravico raziskovanja in izkoriščanja morja,
2. ohranitev in gospodarjenje z živimi naravnimi bogastvi voda tudi izven meja hrvaškega teritorialnega morja
3. na jurisdikcijo glede znanstvenega raziskovanja morja ter zaščite in ohranitve morskega bogastva.

Maratonsko zasedanje
Zasedanje sabora o širitvi jurisdikcije na Jadranu je trajalo vse popoldne, več kot deset ur. V njegovem okviru je najprej potekala razprava, zvečer pa so poslanci najprej zavrnili predlog Hrvaške stranke prava (HSP) o razglasitvi izključne ekonomske cone (EEZ) na Jadranu, kasneje pa so razpravljali še o dopolnjenem vladnem predlogu.

Zvrnjen predlog HSP-ja za izključni gospodarski pas
Za predlog HSP-ja je glasovalo 48 poslancev opozicijskih Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ), Socialno-liberalne stranke (HSLS), Demokratskega centra (DC), Hrvaškega bloka (HB) in Hrvaškega resničnega preporoda (HIP). Proti predlogu HSP je glasovalo 53 poslancev vladnih strank - Socialdemokratske stranke (SDP), Libre in Liberalne stranke (LS). 19 poslancev vladne Hrvaške kmečke stranke (HSS) ter opozicijskih Hrvaške ljudske stranke (HNS) ter Primorsko-goranske zveze (PGS) se je vzdržalo.

Račan: EEZ bi nas pripeljal v težji položaj
V razpravi pred glasovanjem je hrvaški premier Ivica Račan dejal, da bi razglasitev izključnega gospodarskega pasu Hrvaško pripeljalo v težji položaj kot odločitev, da razglasi zaščiten ekološko-ribolovni pas.

Zavedamo se, da bi odločitev o izključnem gospodarskem pasu Hrvaško postavila v težji položaj, in sicer ne samo zaradi opozorila EU-ja, pač pa tudi zaradi tega, ker bi bila takšna odločitev precedens, kar zadeva evropske države v Sredozemlju. Odločitev, ki jo je predlagala hrvaška vlada, pa se lahko sklicuje na že storjene precedense, konkretno Španije in Francije, je poudaril premier Ivica Račan.

Šimonović: EEZ ščiti interese prav tako kot ekološki pas
"Razglasitev ekološko-ribolovnega območja ponuja identično zaščito nacionalnih interesov kot EEZ." Tako je vladni predlog v saboru zastopal namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Šimonović. Razlika med EEZ-jem in predlogom vlade je samo vprašanje pridobivanja električne energije iz razlike plime in oseke, morskih tokov in gradnje vetrnic na morju, je dejal Šimonović. Namestnik zunanjega ministra je še poudaril, da bodo z vladnim predlogom razglasili zaščito razpolaganja z ribjimi viri, kar je za Hrvaško zelo pomembno zaradi ogroženosti ribjega fonda, ki se je v 50 letih zmanjšala za trikrat.

Opozicija nasprotuje vladnemu predlogu
"EU, Slovenija in Italija ne bodo sprejele niti ekološko-ribolovnega pasu, torej če se že konfrontiramo, bi bilo boljše razglasiti izkjučni gospodarski pas in se nato pogajati," je izjavil predsednik Demokratskega centra in poslanec Mate Granić. Granić meni, da mora Hrvaška izključni gospodarski pas razglasiti pred novembrsko konferenco sredozemskih držav o ribolovni politiki EU-ja v Benetkah, ker bodo možnosti za razglasitev po konferenci znatno manjše ali nikakršne.

Poslanec Hrvaške stranke prava Tonči Tadić pa je ostro nasprotoval razglasitvi ribolovno-gospodarskega pasu, ki po njegovih besedah ni priznan mednarodnopravni institut. Ribolovno-gospodarski pas nikogar ne zavezuje, zato bi morala Hrvaška po razglasitvi z drugimi državami skleniti dvostranske sporazume, če želi, da tudi drugi spoštujejo njeno odločitev, je dejal. Tadić je poudaril, da konvencija ZN-a o pravu morja pozna le teritorialno morje, mednarodne vode ter zunanji, epikontinentalni, in gospodarski pas.

Razglasitvi ribolovno-gospodarskega pasu je nasprotoval tudi vodja poslanske skupine Istrskega demokratskega zbora Damir Kajin, ki meni, da bi lahko vlada namesto tega pasu predlagala razglasitev izključnega gospodarskega pasu z odlogom uveljavitve za leto dni, med katerim bi se lahko pogajali s sosednjimi državami in EU-jem.