Študentka iz Čakovca Nataša Hunjadi, ki je v iskanju boljše izobrazbe iz Hrvaške prišla v Slovenijo, se težko preživlja v Sloveniji. Študij se trudi financirati sama, zato v Ljubljani dela prek študentskega servisa. Po dopolnjenem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od februarja letos, Nataši od 400 evrov plače ostane borih 250 evrov.

»Od vsega, kar zaslužimo, nam vzamejo 37 odstotkov. 22 odstotkov gre za akontacijo dohodnine, 15 odstotkov pa za pokojninsko zavarovanje,« pravi Nataša, ki polovico denarja, ki ga zasluži, daje za najemnino.
"Hrvaška in Slovenija si zatiskata oči"
Zakon je za tuje študente sporen, ker prispevkov, vplačanih v Sloveniji, po koncu študija in vrnitvi v domovino ne mislijo izkoristiti. Glede na to, da tuji študenti nimajo pravice do večine štipendij in da so jim vrata študentskih domov zaprta, jim je veliko bolj potreben denar, ki ga zaslužijo prek študentskih servisov, pojasnjuje svoje nezadovoljstvo Nataša Hunjadi.

5.000 tujih študentov pri nas

S to težavo se spopadajo ne samo hrvaški, temveč vsi tuji študentje, ki jih je po podatkih univerz okoli 5000. Niti Hrvaška niti Slovenija nimata razumevanja za težave hrvaških študentov v Sloveniji, meni Nataša: »Država Hrvaška si zatiska oči, prav tako Slovenija,« in dodaja, »to nam povzroča velike probleme, ker se nekateri študenti sami vzdržujejo. Kar nam pa ostane od plače, pa ni dovolj za preživetje.«
Slabo obveščeni študentski servisi
Nataša se je za nasvet najprej obrnila na E-Študentski servis, kjer običajno dobi napotnice za študentsko delo: »Uslužbenka ni imela nikakršnih informacij. Konkretno sem jo vprašala, kaj je s 15 odstotki za tujce in kaj z 22 odstotki, ki jih že trgajo. Povedati mi ni znala ničesar. Dejala je, da se bo pozanimala.«

V servisih raziskujejo, za kakšen obrazec gre
Predstavnica za medije E-Študentskega servisa Carmen Vodovnik pravi, da so do njih prišle določene informacije, toda točne informacije čakajo od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: "Z ministrstva za delo so nam sporočili, da so lahko z ustreznimi dokazili v bistvu tuji študenti, študenti nerezidenti, oproščeni tega prispevka, kakšen tip obrazca je to, pa še malo raziskujemo.«

Skrivnostni A1
Z ministrstva za delo so za NaGlas! zatrdili, da so posrednike začasnega in občasnega dela dijakov in študentov o posebnostih na področju plačevanja prispevkov obvestili z dopisom, ki vsebuje tudi podrobna navodila v zvezi z obračunavanjem prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Če prineseš overjeni obrazec A1 ...
Študenti, državljani držav članic Evropske unije niso dolžni plačati omenjenih prispevkov, če imajo overjeni obrazec A1. Študenti, ki so v svoji državi že zavarovani, lahko obrazec dobijo pri nosilcu socialnega zavarovanja v svoji državi, so še zapisali. Na Hrvaškem pa je za izdajo obrazca A1 pristojen Hrvatski zavod za mirovinsko osiguranje. (Hrvaški zavod za pokojninsko zavarovanje).
Tuji študenti so izenačeni s slovenskimi?
Ne glede na to, da tuji študenti ne morejo imeti enakih pravic kot slovenski, Ministrstvo za delo meni, da jih ne diskriminira: »Tuji študenti so v svojem statusu glede obveznosti vključitve v sistem socialnega zavarovanja v Sloveniji v celoti izenačeni s slovenskimi študenti, saj glede pravic iz socialne varnosti ni dopustna nikakršna diskriminacija na podlagi državljanstva,« so sporočili iz službe za odnose z javnostjo omenjenega ministrstva.
Hrvaška ima strožjo zakonodajo
Ne glede na to, da tuji študenti potrebujejo denar bolj kot delovno dobo in upajo, da jih bo obrazec A1 rešil te obveznosti, Sonja Šarac iz migrantske svetovalnice pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) meni, da bodo študenti težko pridobili omenjeni obrazec, ker po hrvaškem zakonu študenti niso obvezni plačevati pokojninskega zavarovanja na Hrvaškem.

Obrazec samo tistim, ki so dejansko zavarovani
Obrazec A1 lahko pridobijo samo tisti, ki svoje zavarovanje na Hrvaškem dejansko plačujejo. Sonja Šarac meni, da je treba gledati tudi pozitivno stran: delovna doba, ki jo pridobijo v Sloveniji, se bo odražala na višino pokojnine, ki jo bodo enkrat v prihodnosti uživali kjer koli v Evropski uniji.