Ukinitev štipendij za mladoletne in otroških dodatkov za polnoletne; slovo brezplačnih malic; omejitev dijaškega dela; slabo subvenciniran prevoz. Prihodnost dijakov se ne zdi rožnata.

Spremembe, ki jih napoveduje vlada, nekatere med njimi pa že tudi uveljavlja, bodo močno okrnile socialni položaj dijakov, so prepričani v Dijaški organizaciji Slovenije. Da bi opozorili na zmanjševanje pravic dijakov, so v teh dneh napisali pismo premierju Borutu Pahorju, za MMC pa so pojasnili, da jih žuli več zadev. Med drugim se bojijo predloga zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki odpravlja državne štipendije (ki naj bi jih bilo že zdaj premalo) za mlajše od 18 let, in načrta za preklic otroškega dodatka za vse polnoletne.

DOS: Zaprošeno za 40.000 štipendij, podeljenih 23.000
Z zakonom o šolski prehrani se končuje kratko obdobje 100-odstotno subvencionirane dijaške prehrane, s predlogom zakona o malem delu pa grozi omejitev opravljanja dijaškega (in študentskega) dela, ki po mnenju DOS-a predstavlja edini mogoči socialni korektiv za dijake v slabem socialnem položaju. V letošnjem letu je namreč po besedah predstavnikov dijaške organizacije državno štipendijo prejelo le 23.000 dijakov, čeprav jih je zanjo zaprosilo 40.000. Poleg tega "državna štipendija za dijake brez dodatkov znaša le 36 evrov", opozarjajo.

S tem pa se težave dijakov ne končujejo, saj njihove zastopnike skrbi tudi stanje vseh tistih, ki se šolajo zunaj kraja stalnega prebivališča. Cene mesečnih vozovnic so, kot pravijo, zelo visoke, osnovna subvencija zanje pa znaša zgolj sedem odstotkov.

MDDSZ: Študentom in dijakom želimo omogočiti varnost na trgu dela
In kaj na vse to pravijo na ministrstvih za delo in za šolstvo in šport? Glavni cilji zakona o malem delu, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, predvideva več štipendij (a ne za mladoletne) in štetje dijaškega in študentskega priložnostnega dela v delovno dobo ter omejitev dela na 672 ur letno (letni zaslužek ne bi smel preseči višine minimalne letne plače).
Ministrstvo želi z zakonom vzpostaviti sistem, ki bo učinkoviteje širil pravice dijakov in študentov ter jim omogočil ustrezno varnost na trgu dela, hkrati pa bi področje študentskega in drugih podobnih oblik priložnostnega dela uredilo enotno in na enem mestu. Obenem želi ministrstvo tiste, ki bi opravljali t. i. malo delo, vključiti v mehanizem podpore socialnim blagajnam.

MŠŠ o malicah: Po novem bolj zaščiteni tisti, ki zaščito bolj potrebujejo
Stanje se nikakor ne zdi črno niti ministrstvu za šolstvo, čeprav so se njegovi predstavniki za MMC odzvali zgolj na dve od naštetih točk: na ukinitev 100-subvencije za dijaško prehrano in na drage šolske vozovnice. Preostalih sprememb niso želeli komentirati. Za to smo jih namreč poprosili, čeprav nekatere zadeve sodijo v domeno ministrstva za delo.

Državna sekretarka na šolskem ministrstvu Alenka Kovšca je priznala, da je pravica do prehrane po novem regulirana s socialnim položajem posameznika oz. družine, iz katere izhaja (torej ni več 100-odstotno subvencionirana). Ker pa se pravica do subvencij za prehrano zdaj širi na vse otroke, ki se šolajo, torej tudi osnovnošolce, je Kovšca prepričana, da se na ta način izboljšuje položaj obeh skupin šolajočih. "Še več, bolj so zaščiteni tisti, ki to bolj potrebujejo," navaja.

MŠŠ: Po novem tudi subvenciniranje kosil
Vsi šolajoči imajo po njenih besedah hkrati tudi pravico do univerzalnega deleža države pri vsaj enem obroku, in sicer do 0,80 evra v osnovni šoli in do 2,42 evra v srednji šoli."Do 66 odstotkov cene malice v osnovni šoli in zdravega obroka v srednji šoli bodo upravičeni vsi. Od tu naprej pa bo veljalo načelo solidarnosti. Po naših izračunih bo nekje 40 odstotkov dijakov moralo za malico na mesec doplačati 8 evrov, preostalih 20 odstotkov dijakov, ki prihajajo iz najvišjih socialnih slojev, pa bo na mesec k malici dodalo 16 evrov," je popisala prihodnost, povezano s šolskimi malicami.

Hkrati je opozorila, da novi zakon poleg dodatne subvencije za malico iz državnega proračuna predvideva tudi zagotavljanje sredstev za subvencinoranje kosil. To bo v višini cene kosila za učence pripadlo tistim, za katere bo ugotovljeno, da v njihovi družini dohodek na družinskega člana znaša do vključno pet odstotkov povprečne plače v Sloveniji. V osnovni šoli pravica do brezplačnega kosila ostaja vsem učencev, ki so prejemniki denarne socialne pomoči. "Vzpostavljene bodo tudi evidence, nadzor nad kakovostjo prehrane, organizacijo, porabljenimi sredstvi. Tako zadostimo načelu pravičnosti in solidarnosti in opravičimo dobro gospodarjenje z javnimi sredstvi."

MŠŠ: Ko bo šlo za urejanje prevoza dijakov, bomo zelo dejavni
Glede dragih mesečnih vozovnic je državna sekretarka povedala, da to vprašanje sodi tudi v pristojnost ministrstva za promet. Vseeno je pojasnila, da dijaki višino subvencije za dijaške vozovnice uveljavljajo pri prevozniku na podlagi podatkov o dohodkih na družinskega člana in na podlagi potrdila o šolanju, ki ga izda šola. Razliko med polno ceno vozovnice in ceno dijaške vozovnice prevozniki nato uveljavljajo pri njihovem ministrstrstvu. MŠŠ je tako, denimo, januarja 2010 subvencioniral 43.868 avtobusnih in železniških dijaških vozovnic. Napovedala je še, da se bodo dejavno vključili v razprave o novem zakonu, ki bo urejal tudi to vprašanje in ga pripravlja ministrstvo za delo, ter da bodo dosledno sledili merilu, da so vsi upravičenci obravnavani pod enakimi pogoji in se bo zlasti zaščitilo bolj ranljive skupine.

Ta pojasnila DOS-a ne zadovoljujejo, tako da grenak priokus ostaja. "Težava je v tem, da se velika večina sploh ne zaveda, kaj spremembe prinašajo. Mi smo na to opozorili resorno ministrstvo (ministrstvo za šolstvo in šport, op. a.), ker ni bilo odziva pa tudi predsednika Vlade RS," so za našo spletno stran še poudarili v DOS-u in dodali, da se država ne zaveda pomena, ki ga ima srednje šolstvo. "Zelo smo presenečeni nad dejanji vlade, da tako očitno želijo razdeliti različne stopnje šolarjev in obrniti ene proti drugim."

DOS: Ves čas opozarjamo na težave, obstajajo pa tudi drugi načini za protest
Na MMC-jevo vprašanje, ali se jim v organizaciji ne zdi, da se v javnosti ogromno razpravlja o položaju študentov, medtem ko o dijakih ni veliko govora, pa so odgovorili, da je razprave o dijakih v zadnjem času dovolj, saj njihova organizacija na različnih ravneh ves čas opozarja na težave mladostnikov s tem statusom. Kakšne instrumente še imajo v boju za dijaške pravice, ko opozarjanje ni več dovolj? "Takrat moramo razmišljati tudi o drugih možnostih, da izrazimo svoje nezadovoljstvo," skrivnostno odgovarjajo.