Banki Hypo Alpe-Adria je očitanih cel kup nečednosti, v katere naj bi bili vpleteni tudi nekateri znani in vplivni slovenski državljani. Da lastniki zamenjajo vodstvo svoje družbe, ni nič posebnega. Toda ko sredi Ljubljane njihovo namero zavarujejo tuji uniformiranci, pa dogodek sproži številna vprašanja.

Kako je mogoče, da avstrijski varnostniki kot kakšni lokalni šerifi preganjajo slovenske državljane na slovenskih tleh v tujem jeziku? Kaj počnejo slovenski policisti? In končno: zakaj so avstrijski lastniki presodili, da slovenskim preiskovalcem ne gre zaupati.

Inšpektorat ugotovil nepravilnosti, sledi kazen
9. februarja 2011 so avstrijski varnostniki sredi Ljubljane ordinirali ob nenadni zamenjavi članov uprave in nadzornega sveta slovenske izpostave banke Hypo in lizinga. Manever, ki so ga avstrijski lastniki banke pripisali želji po bolj etičnem poslovanju, je bil hiter, učinkovit in hkrati neobičajen. Predvsem pa nezakonit, ugotavlja inšpektorat za notranje zadeve. "In sicer, da je tuja varnostna služba opravljala naloge zasebnega varovanja brez soglasja in licence, nekaj nepravilnosti pa tudi na področju naročnika," je pojasnil glavni inšpektor Roman Klopčič.

Inšpektorat je uvedel prekrškovni postopek. "Zakon predvideva globe od 4.000 do 12.000 za pravno osebo in 400 do 1.200 za odgovorno osebo pravne osebe," pojasnjuje Klopčič. To za mednarodno bančno skupino verjetno ni prevelik finančni zalogaj. Ker je avstrijska bančna skupina na slovenskem trgu že dolgih 15 let in ima slovensko zakonodajo v malem prstu, je njeno ravnanje toliko manj razumljivo. Težko si je namreč predstavljati, da bi si kakšna slovenska družba kaj podobnega privoščila v svoji izpostavi sredi Dunaja.

"Moram reči, da si nisem mislil niti predstavljal, da je mogoče v tem času in prostoru, da neki tuji organ ozurpira institucijo na brutalen in samosvoj način," meni direktor podjetja, ki se ukvarja z varovanjem, Domen Vivod. Publicist Aleksander Lucu pa dodaja, da "to, da nastopajo tuji varnostniki, zahteva takojšen odstop generalnega direktorja policije, in to, da banka ni v stanju kontrolirati, kaj se dogaja v domačih bankah, zahteva odstop guvernerja banke. To je škandal."

Policija ni bila obveščena - zato ni ukrepala
Slovenska policija o dogajanju pred slovensko izpostavo banke Hypo ni bila obveščena in zato tudi ni ukrepala. Zakaj so se avstrijski lastniki odločili, da bodo zaupali samo svojim ljudem, in ne, denimo, slovenski varnostni službi, ali če bi prišlo do nereda, policistom?

"Če špekuliramo, če je banka ravnala po notranjih pravilih, je banka tako ravnala, da trenutno zavaruje eventualne dokaze, težko o tem sodim," pojasnjuje svetovalec za varnost Marjan Erhatič. Vivod pa dodaja, da verjetno ni bilo zaupanja v slovensko policijo, "ker bi informacije odtekale, in druga stvar je, ko so okupirali to banko, policija ni ukrepala". "Mi smo suverena država, in obvladujemo področja, ne more nekdo priti in si vzeti pravice, ki jim jih nihče ni dal. In policija ni vedela, kaj se dogaja, in se šele zdaj drži za glavo," trdi Lucu.

Tudi v Sloveniji predkazenski postopki
V skupini Hypo se je v preteklih letih na trgih jugovzhodne Evrope, kamor uvrščajo tudi Slovenijo, domnevno dogajalo marsikaj: od pranja denarja v davčnih oazah, sumov korupcije, nezakonite premoženjske koristi do malomarnosti. Avstrijski organi v zvezi s tem že eno leto vodijo mednarodno preiskavo. Tudi slovenska policija izvaja več predkazenskih postopkov, ki se nanašajo na poslovanje slovenskih pravnih oseb skupine Hypo.

Precej čudna mora biti luč, ki sveti v mednarodnem prostoru na naše organe odkrivanja in pregona. Ko so se Finci že lep čas ukvarjali z domnevnimi podkupninami v zadevi Patria, je ta primer več mesecev odležal v predalu slovenskih preiskovalcev. Ko mednarodni prostor buri zadeva Hypo, tuji lastniki banke v Ljubljani stvari vzamejo kar v svoje roke. Pa nobenih protestnih not in javnega nasprotovanja.

"Ne bi povezoval varnostnikov s preiskovalci, varnostniki lahko izvajajo samo preventivne ukrepe, so zadrževali ljudi pred objektom, drugega pa ne," pojasnjuje Simon Savski iz direktorata za policijo in druge varnostne naloge in dodaja, da drugih posledic dejanje ni prineslo, drugo so po njegovem mnenju medijske posledice, zato upa, da bodo tuje družbe naslednjič upoštevale pravila.

Lucu: Pravosodno in notranje ministrstvo sta zatajila
Publicist Lucu pa ocenjuje, da je simbolni pomen tega dogodka izjemno velik, saj razgalja absolutno nezaupanje v slovenske preiskovalce. "Problem je, da so Avstrijci že davno vedeli, kaj se dogaja, toda pravosodno in notranje ministrstvo sta zatajila. To se pravi, da nekdo ima moč nad obema ministrstvoma, nekdo, ki je točno vedel, kaj se dogaja v banki, nekdo, ki jo od zunaj vodi in je obenem njen komitent."

Lucu na vprašanje, kdo je ta nekdo, odgovarja: "Mislim, da se pojavlja naveza okoli ministrice Kresalove, Zalarja in vsi ljudje, ki so neposredno povezani z njimi. Vsakomur je jasno, kdo je ta človek."

Naši preiskovalci so se začeli z domnevnimi kaznivimi dejanji slovenske banke Hypo ukvarjati pol leta pozneje kot avstrijski kolegi, in le upamo lahko, da to ni posledica domnevne vpletenosti nekaterih pomembnih slovenskih državljanov v domnevno sumljivo poslovanje banke Hypo.