Ilešič je bil edini kandidat, saj je druga kandidatka Verica Trstenjak, ki jo je predlagal predsednik republike Borut Pahor, prejšnji teden odstopila od kandidature. V pismu je predsednika DZ-ja Milana Brgleza seznanila s tem, da je kandidaturo umaknila, "ker razmere v Sloveniji še niso dovolj napredne in sodobne, da bi večina pristojnih organov, čeprav gre za dva strokovna kandidata, podprla strokovno osebo z odmevno mednarodno kariero in ugledom, žensko in dajala prednost mladosti".

Poslanci niso nasprotovali Ilešiču
Čeprav so vsi poslanci poudarjali visoko strokovnost obeh kandidatov, so v SMC-ju, SD-ju in ZaAB-ju napovedali, da bodo podprli Ilešiča, v SDS-u in NSi-ju pa bi podprli Verico Trstenjak. V DeSUS-u pred tednom še niso razkrili svoje odločitve, v ZL-ju pa so že ob posvetovanjih s Pahorjem napovedali, da se bodo pri glasovanju predvidoma vzdržali.

Pred današnjim tajnim glasovanjem so v poslanskih skupinah DeSUS in NSi pojasnili, da ne bodo nasprotovali Ilešiču, ker je strokovno kompetentna oseba s širokim mednarodnim ugledom.

V SDS-u so obžalovali umik kandidature Verice Trstenjak in opozorili na ravnanje predsednika vlade Mira Cerarja, ki se je med kandidacijskim postopkom sestal samo z Ilešičem, s preostalimi kandidati pa ne.

Na Sodišču EU-ja že deset let
Ilešič je že sodnik na Sodišču EU-ja od 11. maja 2004, kjer je od oktobra 2012 predsednik tretjega senata. Rodil se je leta 1947, po študiju na Pravni fakulteti v Ljubljani - tu je bil vrsto let profesor civilnega, gospodarskega in mednarodnega zasebnega prava - je tu tudi doktoriral leta 1984. Bil je tudi prodekan (1995-2001) in dekan (2001-2004) pravne fakultete. Je tudi član mednarodne zveze pravnikov in več drugih mednarodnih pravniških društev.

Sodišče EU-ja s sedežem v Luxembourgu, ustanovljeno leta 1952, skrbi za pravilno razlago in izvajanje evropske zakonodaje in je zadnji razsodnik v sporih, ki izhajajo iz primarne zakonodaje, torej pogodb. Sestavlja ga po en sodnik iz vsake države članice EU-ja, ki jim pomaga devet generalnih pravobranilcev. Sodnike in generalne pravobranilce imenujejo države članice za obdobje šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Prisluhnite radijskemu intervjuju z Markom Ilešičem izpred pol leta: