Prepričana je, da bo objava davčnih neplačnikov neuspešna pri dvigu kulture plačevanja davkov, objavljeni dolžniki bodo zgolj tarča posmehov, zato nasprotuje javni objavi davčnih neplačnikov posameznikov, ki ne opravljajo dejavnosti in imajo nad 5.000 evrov zapadlih davčnih obveznosti, starejših od 90 dni. Da bo javna objava pri dvigovanju kulture plačevanja davkov neuspešna, je Pirc Musarjeva prepričana tudi zato, ker so dolžniki pred napovedjo o javni objavi seznama prostovoljno poravnali le pol odstotka davčnega dolga.

Javna objava dolžnikov je povzročila po mnenju Pirc Musarjeve zgolj to, da so neplačniki postali tarča posmeha. Pri tem pa se po njenem mnenju različne življenjske zgodbe posameznikov postavlja na isti "sramotilni steber". Ob tem pa ostaja javnosti skrito bistveno vprašanje - kaj je država pravzaprav storila za to, da bi davčne dolgove izterjala.

Po mnenju Pirc Musarjeve bi zato bilo veliko učinkoviteje objaviti razloge za neplačilo in neuspešne izvršbe davčnih organov oziroma odgovoriti na vprašanje, ali je davčni organ izvršbo sploh poskušal opraviti v primernem roku. Tovrsten nadzor je namreč mogoče doseči tudi brez javne objave imen, priimkov in rojstnih datumov dolžnikov, ki davkov bodisi namerno ne plačajo bodisi tega ne zmorejo.

Obenem je informacijska pooblaščenka ustavnemu sodišču predlagala, da do končne odločitve zadrži izvajanje določb zakona, ki se nanašajo na fizične posledice. Tem bi namreč, tako Pirc Musar, lahko nastale nepopravljive posledice.