"Fakulteto izbiram na podlagi zanimanja iz otroštva. Z računalniki sem povezan že od mladih let, zaradi tega sem se tudi odločil, da bom študiral računalništvo – če se ne bom odločil za elektrotehniko, ki pa me zanima le zaradi principa fizičnega dela. Izbiram načeloma le med fakultetami v Ljubljani in v Avstriji," pove osemnajstletni Lan iz Novega mesta. Njegova prijatelja Tjaša in Anže si želita študirati anglistiko in elektrotehniko – na letošnjo Informativo sta prišla, da bi le še potrdila svojo izbiro.

Prav tako osemnajstletnim Niki, Neli in Sari je pri izbiri študija ključno, da jim bo pridobljeni poklic v prihodnosti zagotavljal finančno stabilnost in prinašal splošno zadovoljstvo v življenju. Poudarijo še, da se bodo sicer za študij odločale na podlagi rezultatov na maturi.

Da bodo študirali nekaj, kar jih veseli, in da je njihov cilj, da bodo poklic radi opravljali vsak dan, pravijo tudi dijaki Alen, Alja in Lucija ter Meta, Lina in Živa. Dekletom je prva izbira študij medicine, Alen pa je že odločen, da bo arhitekt.

Ni prepovedanih ali nespametnih vprašanj

Na največjem predinformativnem sejmu Informativa, ki skupaj s sejmom Prva zaposlitev še do 18. ure poteka na Gospodarskem razstavišču, ponuja pregled celotne izobraževalne in poklicne poti. Učenci, dijaki in študenti lahko v okviru sejma spoznajo več kot 300 šolskih in študijskih programov ter več kot 40 možnosti za prvo zaposlitev. Predstavljajo pa se tudi državne institucije.

Mladi se lahko na sejmu usedejo na pravi reševalni motor, spremljajo robote med šahovskim turnirjem, si ogledajo manjšo formulo in makete stavb, si izmerijo tlak v krvi in ne nazadnje veliko sprašujejo in se pogovarjajo. Pri stojnici ljubljanske fakultete za farmacijo so študij predstavljale študentke, ki so še lani same obiskale Informativo. "Bodoče študente najbolj zanima težavnost študija, sprašujejo pa tudi, koliko je časa za obštudijsko življenje in študentsko delo. Pa vse glede fizike jih zanima!" povedo in poudarijo, da so mesta na vseh študijskih smereh njihove fakultete vsako leto zapolnjena.

Nasproti stojnice fakultete za farmacijo predstavniki oddelka za geotehnologijo, rudarstvo in okolje z ljubljanske naravoslovnotehniške fakultete pojasnijo, da se potrebe po njihovih študentih iz leta v leto zelo spreminjajo, ker je študijska smer tesno povezana z gradbeništvom in gradbenimi projekti v Sloveniji. "Trenutno je povpraševanje veliko, saj poteka gradnja predora Karavanke. Delodajalci nas kličejo, ali imamo kakšnega magistrskega študenta za delo," povedo. Redni študij na drugi stopnji na omenjenem oddelku so zaradi povpraševanja že pred leti prestavili na popoldanske ure, da lahko študentje – vsako leto jih izobrazijo do deset – v dopoldanskih urah delajo.

Pri ljubljanski fakulteti za strojništvo pa nam potrdijo, da mladi sprašujejo vse mogoče. Od klasičnih vprašanj o pogojih vpisa in študijskih smereh do vprašanj o praktičnem delu študija ter prisotnosti na predavanjih, seminarjih in vajah. Zanimajo pa jih tudi plače po končanem študiju, kako postati letalec, koliko so stari profesorji, ali fakulteta podpira uporabo umetne inteligence, v kolikšni meri lahko študirajo na daljavo ...

Sorodna novica Na Informativi letos zbranih več kot 300 izobraževalnih programov

Zdravstvo, šolstvo, računalništvo, psihologija ...

Predstojnica visokošolskega prijavno-informacijskega centra Univerze v Mariboru Mateja Krnc pojasni, da se zanimanja mladih iz generacije v generacijo spreminjajo, imajo pa na določenih študijskih smereh na mariborski univerzi omejitev vpisa vsako leto. "Opažamo, da se kandidati najbolj zanimajo za študijske programe medicine in zdravstva, veliko povprašujejo tudi po študiju fizioterapije. Zanimajo jih pedagoški poklici, računalništvo in informatika. Opažamo tudi, da narašča zanimanje za študij strojništva in mehatronike, ne smemo pa, seveda, pozabiti na psihologijo," našteje programe, kjer je vsako leto zagotovo prijavljenih več kandidatov, kot jih lahko sprejmejo.

Martina Marušič Kos, vodja službe za komuniciranje na Univerzi na Primorskem, pove, da imajo največji vpis v tiste študijske programe, ki že "tradicionalno prinašajo zaposlitev". Podobno kot Krnc navede zdravstvene in pedagoške programe ter naravoslovne študijske smeri. Poudari pa, da bi si želeli večji vpis na študij humanistike, ker je "treba tudi tu zapolniti potrebe".

"Mladi naj študirajo tisto, kar jih veseli in kar zmorejo"

Tudi pri vpisu na Univerzo v Ljubljani ni večjih presenečenj, kaj mlade najbolj zanima: psihologija na filozofski fakulteti, fizioterapija na zdravstveni in biokemija na kemijski. Vsako leto ljubljanska univerza sprejme okoli 9 tisoč novih bodočih strokovnjakov na svojih področjih. Po besedah Sabine Žnidaršič iz visokošolske prijavno-informacijske službe univerze v glavnem mestu, ki je tudi svetovalka dijakom pri izbiri študija, trg potrebuje čisto vsakega mladega in pametnega človeka, področje delovanja pa niti ni več tako pomembno. Spodbuja se namreč interdisciplinarnost, kar je tudi cilj bolonjskega načina študija – da lahko študentje se po prvi stopnji zamenjajo študijsko smer in na drugi stopnji študirajo nekaj drugega.

"Če se študent odloči za študij tistega, kar ga veseli, bo potem uspešen na katerem koli področju, ker bo na univerzi dobil ta osnovna visokostrokovna znanja," pove sogovornica, poudari pa še, da je treba pred izbiro študija razmisliti tudi, kaj bo študent zmogel študirati in uspešno zaključiti.

Mreženje, sodelovalnost, mednarodna odprtost, sposobnost samostojnega učenja in kritičnega razmišljanja ter predvsem odpornost, elastičnost. To so po pojasnilih Sabine Žnidaršič ključne kompetence, ki jih morajo študenti pridobiti v času visokošolskega izobraževanja – a ne v predavalnicah. "Po znanju so v evropskem merilu študentje Univerze v Ljubljani visoko na lestvici, na področju socialnih kompetenc pa so globoko pod povprečjem. Samoprezenca, postavljanje kariernih ciljev, samopromocija … tu pa so naši študentje slabi. In zelo jasno je treba povedati: socialnih veščin se uči v skupnosti," pove Žnidaršič in kritično oceni, da sta tu tako univerza kot slovenska družba zamudili. Po njenih besedah otrok in mladostnikov v času šolanja in odraščanja tega ne naučimo.

Študentje naj se zato čim več vključujejo v obštudijske dejavnosti, aktivnosti društev, se povezujejo z drugimi študenti doma in v tujini, prijavljajo na projekte, udeležujejo izmenjav … "Na trgu se namreč vsak predstavlja s tem, kar zna, torej s kompetencami, ne s tem, kateri papir imaš," zaključi.