Vili Bostele je namreč pridelal hruške, v katerih je zdravstveni inšpektorat odkril presežno mejno vrednost ostankov pesticida klormekvat. Inšpektorat je ovadbo vložil zaradi suma povzročitve splošne nevarnosti.

Bostele je vključen v sistem integrirane predelave, tako da je bil seznanjen z vsemi pravili in tako tudi z omejitvami pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Na inšpektoratu so zato prepričani, da ni šlo za nevednost ali malomarnost, saj je lastnik tudi sam priznal, da je zavestno uporabljal pesticid.

Inšpektorat je 25. aprila na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja podal tudi predlog za vračilo oziroma neizplačilo finančnih sredstev za integrirani pridelavo, na inštitut za kontrolo in certifikacijo pa predlog za odvzem certifikata o integrirani pridelavi sadja.

Bosteleta toži tudi mikrobiolog Pretnar
V ponedeljek je kazensko ovadbo zoper Bosteleta vložil tudi mikrobiolog Gorazd Pretnar, ki Bosteleta sumi, da je zaradi večjega pridelka hruške namerno škropil z nedovoljenim sredstvom.

Pretnar trdi, da je bilo v prometu 150 ton zastrupljenih hrušk, državi pa je uspelo zbrati le eno tono. V ovadbi navaja tudi študije, da klormekvat negativno vpliva na plodnost in imunski sistem.

Sestavino klormekvat se v Sloveniji lahko uporablja le pri pridelavi žita, v hruškah pa so jo odkrili 18. aprila. Kmetijska inšpekcija je takoj izdala odločbo o obveznem umiku iz prodaje. Bostele pa se je 24. aprila na odločbo pritožil, ker je dvomil o verodostojnosti laboratorijev, ki so izvedli analizo. Zdravstveni inšpektorat je odvrnil, da Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki je opravil analizo, izpolnjuje vse pogoje za opravljanje tovrstnega dela.