Kot so pojasnili na inšpektoratu za delo, se skoraj polovica ugotovljenih kršitev nanaša na izplačilo regresa do zakonskega roka, tj. do 1. julija tekočega koledarskega leta.

Inšpektorji ugotavljajo, da delodajalci regres pogosto izplačujejo z zamudo ter tudi v več delih, pri tem pa se nemalokrat sklicujejo na likvidnostne težave. Poleg tega pogosto ne poznajo določb kolektivnih pogodb, ki bi jih morali uporabljati.

Zaradi ugotovljenih nepravilnosti so v okviru akcije izrekli 94 različnih ukrepov, večinoma prekrškovne narave. Številni postopki pa še potekajo, so zapisali na inšpektoratu.

Ob tem so delodajalce, ki delavcem še niso izplačali regresa za letos, pozvali, da to storijo še pred obiskom inšpektorjev. "Kajti tudi v primerih, ko jih na registriranih naslovih ne bo mogoče najti, se nadzoru ne bodo mogli izogniti, nanj bodo namreč vabljeni," so opozorili.

V primeru, da delodajalec regresa ne izplača, je v zakonu o delovnih razmerjih določena globa od 3000 do 20.000 evrov za pravno osebo in od 450 do 2000 evrov za odgovorno osebo delodajalca pravne osebe.

"S poostrenim izvajanjem nadzora želimo tako delodajalcem kot delavcem sporočiti, da je uresničevanje pravice do regresa za letni dopust zelo pomembno tudi zato, ker je v tesni povezavi s koriščenjem letnega dopusta, ki je namenjen obnovi psihofizičnih sposobnosti delavcev," so poudarili na inšpektoratu.

Inšpektorat poostren nadzor izvaja v sodelovanju s Finančno upravo RS. Pri svojem nadzoru preverja tudi prejete prijave, pomaga pa si tudi s podatki Fursa o delodajalcih, ki niso oddali iREK obrazca za izplačilo regresa.

Po zakonu o delovnih razmerjih je delodajalec dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto in ima pravico do dopusta, do 1. julija izplačati regres najmanj v višini minimalne plače.

Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima pravico tudi do sorazmernega dela regresa. Če je zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu – v teh primerih ima pravico do celotnega regresa).

Regres se izjemoma lahko izplača tudi po 1. juliju, a najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Neizplačilo regresa je prekršek, zaradi katerega inšpektor vodi in ukrepa v prekrškovnem postopku. Posledično lahko vpliva tudi na uveljavljanje nekaterih pravic v drugih postopkih, na primer na prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitev sodelovanja v postopkih javnega naročanja in omejitve pri ustanavljanju družb.