V novelo zakona o prijavi prebivališča, katere glavni cilj naj bi bil lažje odkrivanje in sankcioniranje fiktivnih prijav prebivališča, se je prikradla tudi določba, na podlagi katere bi država ob prijavi spremembe stalnega prebivališča znova zbirala tudi nekatere druge podatke – poleg podatka o državljanstvu bi moral posameznik navesti tudi narodnost, zakonski stan, za nameček pa tudi podatke o maternem jeziku in veroizpovedi.

Sestavni del obrazca za prijavo stalnega prebivališča pa bi po novem lahko bila tudi navedba imena, priimka in EMŠO osebe, ki vodi gospodinjstvo, ter sorodstveno razmerje do nje. Za razliko od nekaterih naštetih podatkov, v primeru katerih gre za vrnitev tega, kar so določali že stari zakoni, pa sta materni jezik in veroizpoved nova.

Omenjeno določbo je med obravnavo zakona na parlamentarnem odboru za notranje zadeve pretekli teden predlagala stranka SNS, v nadaljevanju pa je dobila tudi zadostno podporo članov odbora.

Ker se sprejem novele zakona v državnem zboru obravnava po tako imenovanem skrajšanem postopku, širše javne oz. parlamentarne razprave o tej določbi ne bo. To pomeni, da je končna uveljavitev določbe odvisna od glasovanja poslancev in poslank na februarski seji državnega zbora.

Predlagatelje "skrbi" tudi varovanje pravic avtohtonih skupnosti

Kot izhaja iz obrazložitve predlaganih sprememb zakona o prijavi stalnega prebivališča, objavljenih na spletni strani državnega zbora, predlagatelj – poslanska skupina SNS-a – opozori na odsotnost podatka o narodnosti iz javnih evidenc. "Edini statistični registrski vir za podatek 'narodnost' je bil Centralni register prebivalstva, ki je podatek izvzel iz Registra stalnega prebivalstva," navajajo. Za zakonodajni predlog pa je po njihovem mnenju najbolj pomemben 61. člen ustave o izražanju narodne pripadnosti, ki določa, da ima vsakdo pravico do svobodnega izražanja pripadnosti svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo ter uporablja svoj jezik in pisavo.

"Z ukinitvijo možnosti, da se posameznik opredeli glede narodnosti, je ta ustavna določba kršena. Tudi v primerih, ko se bo nekdo skliceval na kršitev načela enakosti pred zakonom glede na njegovo ali njeno narodnost iz 14. člena ustave, bo imel presojevalec težave, saj določene narodnosti, na katero bi se domnevna žrtev sklicevala, ne bo mogoče dokazati," navajajo.

Predlagatelje pa zaradi manka podatkov skrbi tudi varovanje pravic avtohtonih narodnih skupnosti. "Ustava vsebuje člene (5., 11., 64. in 80.), ki so namenjeni avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti. Kako bomo v skladu z ustavo varovali in zagotavljali pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti, če ne bomo imeli nobenih statističnih podatkov," se sprašujejo v obrazložitvi. Kar zadeva predlagane opredelitve veroizpovedi, pa izpostavljajo, da je "pomemben le odnos do vere in ne, ali je oseba uradno registrirana kot pripadnik verske skupnosti, prav tako ni pomembno njeno versko prepričanje".

IP opozarja na nevarnost tveganja za diskriminacijo posameznikov

Na predlagane spremembe zakona so se medtem ostro odzvali v uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik. Ob tem so spomnili, da gre za podatke, ki se do zdaj ob prijavi prebivališča niso zbirali, saj z njimi "nimajo neposredne povezave". "Zbiranje omenjenih podatkov pomeni hud poseg v zasebnost posameznikov, prinaša pa tudi nevarnost tveganja za diskriminacijo posameznikov – tujcev, manjšin, ranljivih skupin – v smeri policijske države," meni Prelesnikova. Iz predloga zakona tako ni jasno, ali gre za obliko obvezne opredelitve narodnosti, veroizpovedi ali maternega jezika, niti to, zakaj bi omenjene spremembe zakonodajalec skušal uvesti po skrajšanem postopku.

"Predlagana sprememba pomeni tako resen poseg v pravice posameznikov, da bi nujno morala biti ustrezno premišljena in utemeljena, predvsem pa zahteva širši družbeni konsenz, nikakor pa se ne zdi primerno sprejemanje tovrstnih posegov na hitro in brez jasnih utemeljitev," je do predlagateljev sprememb kritična informacijska pooblaščenka.

Kršitve 41. in 38. člena ustave

Opozarja tudi na kršitve konkretnih členov ustave. Ta namreč v 41. členu opredeljuje pravico do svobode vesti in določa, da se nihče ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je namreč svobodno.

Predlagane spremembe so nezdružljive tudi s temeljnimi načeli varstva osebnih podatkov. V skladu z 38. členom ustave je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. "Samo zbiranje pa mora biti opredeljeno z zakonom in mora biti vedno skladno z ustavnim načelom sorazmernosti, ki pomeni, da mora zakonodajalec pri opredeljevanju zbiranja osebnih podatkov v zakonih vedno paziti, da se z zakoni ne posega v zasebnost posameznikov v večji meri, kot je nujno potrebno, smiselno in učinkovito za doseganje zasledovanih zakonitih ciljev," poudarja informacijska pooblaščenka in dodaja, da iz obrazložitev prav tako ni jasen namen zbiranja takšnih osebnih podatkov. "Glede na skope obrazložitve in odsotnost opredelitve vzročne povezave med zbiranjem podatkov o narodnosti, veroizpovedi in maternem jeziku ter prijavo stalnega prebivališča ni mogoče razbrati, kako predlagatelj sploh utemeljuje potrebo po zbiranju teh podatkov ter ali je predlagatelj izvedel tehtanje med cilji, tveganji in posledicami takega zbiranja ter pravicami posameznikov". Iz gradiv pa prav tako ni razvidno, ali je predlagatelj ta tveganja prepoznal in kako naj bi bila naslovljena.

Na podlagi zapisanega je informacijska pooblaščenka državni zbor pozvala, naj predlagane spremembe skrbno pretehta upoštevajoč ustavo in jih tudi ustrezno sanira, o zadnjem pa je seznanila tudi varuha človekovih pravic in zagovornika načela enakosti.