Zakon je razburkal slovensko javnost in jo razdelil na tiste za zakon in nasprotnike, najbolj zaskrbljeni pa so gostinci, ki jih skrbi upad zaslužka. Irske izkušnje kažejo pozitiven vpliv na zdravje zaposlenih in izboljšanje kakovosti zraka. Skrb za zaslužek slovenskih gostincev je morda upravičena, saj nekateri irski gostinci trdijo, da imajo kar 30 odstotkov nižji zaslužek, število zaposlenih pa so morali zmanjšati za petino. Najbolj prizadeti so izolirani podeželski pubi in mestni lokali, ki nimajo zunanjega prostora, ki bi ga lahko uporabljali kadilci.

Slovenske gostince skrbi za zaslužek
Tudi slovenski gostinci menijo, da bo novela povzročila veliko gospodarsko škodo in delavce v sektorju gostinstva postavila v položaj vzgojiteljev, inšpekcijskih služb in organov pregona. Predstavniki Iniciative Združenja ponudnikov gostinskih storitev so po sprejetju novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov državni svet pozvali k vložitvi veta, ki bi odložil uveljavitev zakona. Državni svet je sporočil, da veta skoraj zanesljivo ne bo vložil, saj je med državnimi svetniki za to premalo interesa. Gostinci so napovedali, da bodo v tem primeru uporabili še zadnje možnosti, ustavne presoje novele.

Irski zakon še strožji od slovenskega
Novela zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov popolnoma prepoveduje kajenje v vseh javnih zaprtih in delovnih prostorih, izjeme pa so ponudniki prenočitev, domovi za ostarele, zapori, psihiatrične bolnišnice in kadilnice. Kadilnice bodo smele obsegati le 20 odstotkov skupnega prostora, v njih se ne bo smelo jesti in piti, ne bodo pa dovoljene v vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih ustanovah. Irski zakon je še strožji od slovenskega, saj kadilnic ne dovoljuje.

Kazen za neupoštevanje prepovedi kajenja je v Sloveniji 125 evrov, na Irskem pa kar 3.000 evrov. Irske izkušnje kažejo, da Irci prepoved upoštevajo, saj je odhod na cigareto zunaj lokala postal rutina tudi za kadilce, ki obiskujejo najbolj oddaljene pube na zahodu Irske. Raziskava med Irci tako kaže, da je prepoved kajenja v pubih že postala del realnosti, nad katero se nihče več ne pritožuje, poleg tega pa kar eden izmed petih kadilcev kadi manj.

Pozitiven vpliv na zdravje zaposlenih nekadilcev
Raziskovalci dublinškega inštituta za družbo brez tobaka ugotavljajo, da je zrak v lokalih kar za 83 odstotke čistejši, vsebnost kancerogenih snovi v njem pa se je znižala za 80 odstotkov. Izboljšala se je pljučna funkcija zaposlenih nekadilcev, kar naj bi bila posledica upada izpostavljenosti cigaretnemu dimu, ki je s 40 ur na teden, padla na 25 minut. Merjenje pljučne funkcije ni pokazalo nobene spremembe pri zaposlenih kadilcih.

A.K.K.