Nekaj manj kot 20 tisoč učenk in učencev zaključnih razredov osnovnih šol začenja proces, ki se bo za večino končal z njihovo najpomembnejšo življenjsko odločitvijo doslej. Do aprila morajo namreč izbrati srednjo šolo, na kateri želijo nadaljevati svoje izobraževanje. Nekateri imajo svojo pot že začrtano, drugi se odločajo med dvema ali več šolami oziroma programi. Predvsem njim bodo odločitev skušali olajšati na srednjih šolah, kjer v petek in soboto potekajo informativni dnevi.

Sorodna novica Informativni dnevi za bodoče dijake in študente tudi letos v virtualni obliki

A praga izobraževalnih ustanov, na katerih bodo potencialno preživeli naslednjih nekaj let, bodoče dijakinje in dijaki ta konec tedna še ne bodo prestopili. Srednje šole po vsej državi namreč informativne dneve tudi letos organizirajo v virtualni obliki. "Zavedamo se sicer, da tak način predstavitve ni najustreznejši, vendar je v dani situaciji edini mogoč," so ob tem pojasnili na ministrstvu za izobraževanje in dodali, da gre za "dogodek visokega tveganja, ob katerem se združuje veliko učencev iz različnih delov Slovenije, pri čemer pa prihaja tudi do izrazito povečane uporabe sredstev javnega prevoza." Ob tem na ministrstvu dodajajo da so se lanske virtualne predstavitve šol izkazale za odlične. "Zagotovo je smiselno, da devetošolci v teh dveh dnevih poskušajo obiskati spletne strani čim več šol, saj bodo s tem razrešili marsikatero dilemo," so zapisali.

Porast zanimanja za računalništvo, vse manj interesa za gostinstvo

Epidemija in z njo povezani ukrepi pa niso spremenili samo načina izvajanja informativnih dni, temveč so v zadnjih dveh letih v večini narekovali tudi potek izobraževalnega procesa ter dogajanje na trgu delovne sile, učinki pa se posredno kažejo tudi pri odločitvah in željah mladostnikov. Za letošnje devetošolce so na šolskem ministrstvu skupno razpisali 25.198 prostih mest za vpis v srednje šole, kar je dobrih tisoč več kot lani. Od tega je 30 odstotkov mest predvidenih za gimnazijske programe, 40 odstotkov za srednje strokovno izobraževanje, 27 odstotkov za srednje poklicno izobraževanje, 3 odstotki pa so namenjeni nižjemu poklicnemu izobraževanju. V okviru lanskega razpisa za vpis novincev v srednje šole so na ministrstvu opazili izrazito povečanje zanimanja za vpis v programe s področja računalništva – tako za triletni poklicni program Računalnikar kot štiriletni program srednjega strokovnega izobraževanja Tehnik računalništva.

Na drugi strani se je zgodil precej izrazit upad zanimanja za vpis v programe s področja gastronomije in turizma, kjer se je vpis v triletni poklicni program Gastronomske in hotelske storitve ter štiriletni program srednjega strokovnega izobraževanja Gastronomija in turizem v zadnjih dveh letih zmanjšal za okrog 30 odstotkov. Še pred šestimi leti je bil vpis v izobraževalne programe s področja gastronomije in turizma zelo dober, po podatkih ministrstva je izjemno naraščal vsako leto vse do šolskega leta 2015/16.

Takratni trend naraščanja priljubljenosti na ministrstvu za šolstvo pripisujejo številnim medijskim vsebinam, ki so področje naredile privlačnejše. "Na odločitev mladih za gastronomske poklice so vplivali številni resničnostni šovi, kot so Gostilna išče šefa, Bar, različne kuharske oddaje, oddaje kuharskih mojstrov, kot so Jamie Oliver, Gordon Ramsey, Bine Volčič," so našteli na ministrstvu. Nato pa je vpis na programe, povezane z gostinstvom in turizmom, počasi začel padati, dodaten upad pa se je zgodil med epidemijo. "Prav gotovo pa se je interes za vpis v tovrstne programe občutno zmanjšal zaradi epidemije, saj so mladi lahko videli, kako 'rizična' je lahko zaposlitev v gostinstvu," ugotavljajo na ministrstvu.

Veliko zanimanja za zdravstvo, pri dimnikarji in mesarjih uspeh že vpis peščice

Ob tem nas je zanimalo, kakšno je zanimanje za vpis v zdravstvene programe. Iz zdravstvenih ustanov po vsej državi namreč prihajajo vse glasnejša opozorila o pomanjkanju kadra. K temu sicer ne prispeva prenizek vpis v zdravstvene programe, temveč predvsem to, da se po končanem izobraževanju zdravstveni tehniki zaradi boljše plače ali delovnih razmer pogosto zaposlijo v tujini ali pa v drugih panogah. "Vpis v programe s področja zdravstva je vsako leto velik, za mlade so tovrstni programi izjemno zanimivi, zato ima vsako leto kar nekaj šol omejitev vpisa v teh programih," so ob tem sporočili z ministrstva za šolstvo.

Pojasnili so, da je do lanskega šolskega leta srednješolske izobraževalne programe s področja zdravstva izvajalo 11 šol, lani se je program Zdravstvena nega na novo začel izvajati tudi Strokovno izobraževalni center Brežice, v tekočem šolskem letu pa so na ministrstvu razpisali program Zdravstvena nega tudi na Gimnaziji Ormož, Srednja zdravstvena šola Ljubljana pa je začela izvajati še program poklicno-tehniškega izobraževanja zdravstvena nega, ki traja dve leti in v katerega se lahko vpišejo samo dijaki, ki so končali triletni program Bolničar – negovalec in bi želeli pridobiti V. stopnjo.

Ob tem so na ministrstvu posebej pozorni pri razmeščanju in določanju razpisanih mest za programe, ki izobražujejo redke oziroma deficitarne poklice. "Že ob razpisu se zavedamo, da bo morebitni vpis enega, dveh oziroma peščice kandidatov v določen program, kot so na primer programi Dimnikar, Klepar – krovec, Tapetnik, Tesar, Kamnosek, tudi Mesar, Zidar, Izdelovalec kovinskih konstrukcij, Izvajalec suhomontažne gradnje, Metalurg, Geostrojnik rudar, že velik uspeh in da je smiselno programe ohranjati," so zapisali. Odločitev za izvajanje programa je ob slabem vpisu sicer tudi na strani šole, ki mora izvedbo pretehtati tudi s finančnega vidika.

Znanje vedno hitreje zastara, za uspeh potrebno vseživljenjsko učenje

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, pri razpisu števila mest na posameznih šolah in programih med drugim upoštevajo predloge šol, demografske projekcije, kadrovsko in prostorsko opremljenost šole ter njeno lokacijo in finančno stanje, potrebe lokalnega gospodarstva oziroma potrebe na trgu dela, že dogovorjena sodelovanja s posameznimi lokalnimi podjetji, možnost pridobivanja štipendij. Eno izmed ključnih meril odločanja pri pripravi vsakoletnega razpisa za vpis v srednje šole so podatki o gibanju na trgu dela.

Na Zavodu za zaposlovanje med profile delavcev, ki bodo najbolj iskani v bližnji prihodnosti, uvrščajo zidarje, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilce in prodajalce. "Med strokovnjaki bosta najbolj iskani podskupina strokovnjakov matematično-naravoslovnih in tehnično–tehnoloških ved in podskupina strokovnjakov za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo," so glede višje izobraženega kadra povedali na zavodu in navedli predvsem različne inženirje, programerje in razvijalce analitske opreme. "Iskani bodo tudi strokovnjaki na področju izobraževanja: predmetni učitelji v osnovni šoli, učitelji razrednega pouka, učitelji v srednjih šolah itd. in strokovnjaki na področju zdravstva, zdravniki, strokovnjaki za zdravstveno nego, fizioterapevti," sporočajo z zavoda.

Za mlade, ki se vpisujejo v srednje šole, so sicer pomembnejše dolgoročnejše napovedi o gibanjih na trgu dela. Ob tem na zavodu poudarjajo, da ne vedo, kateri poklici bodo iskani čez pet ali deset let, ko bodo mladi, ki trenutno izbirajo srednjo šolo, zaključevali izobraževanje. "Verjamemo, da bo kar nekaj novih poklicev, ki jih zdaj še ne poznamo in se bodo v tem času še razvili. Zelo pomembno pa je vseživljenjsko učenje. Mladi se morajo zavedati, da znanje vedno hitreje zastara in da se bodo morali, če bodo želeli biti uspešni, ves čas učiti. To velja tudi za tiste, ki že imajo poklic oz. so zaposleni," poudarjajo.

Pandemija poglobila kadrovske stiske v tradicionalno podhranjenih panogah

"V času od začetka epidemije se je še dodatno izrazil primanjkljaj kadrov s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, izrazit je porast potreb po razvijalcih in analitikih programske opreme in aplikacij, še bolj izrazit pa primanjkljaj strokovnjakov za kibernetsko varnost," so nam sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije. Ob tem se je po podatkih GZS-ja pandemija povečala tudi potrebo po kadrih, kjer je že pred tem tradicionalno primanjkovalo delavcev – v kovinsko-predelovalni industriji, panogi elektronske in elektroindustrije, panogi kemije in kemijske tehnologije, farmacevtski industriji, prehrambni industriji, prometu in logistiki, na področju gradbeništva ter v lesni in pohištveni industriji.

"Če naj naštejemo nekaj poklicev, potem lahko začnemo na ravni srednje poklicne izobrazbe pri poklicih, kot so oblikovalci kovin, strojni mehaniki, strojniki težke gradbene mehanizacije, vozniki, zidarji, mizarji, livarji in metalurgi, ki jim sledijo kadri na ravni tehnične strokovne izobrazbe, kot so tehniki mehatronike, strojni tehniki, elektrotehniki in naprej na vertikali inženirji vseh naravoslovno tehničnih smeri," so zapisali na GZS-ju. Povečalo pa se je tudi povpraševanje po določenih kadrih v storitveni dejavnosti, predvsem po dostavljavcih hrane in drugih produktov na dom izrazit primanjkljaj kadra pa je tudi na področju zdravstva in nege starejših.

"Vsi zgoraj našteti poklici so mladim zelo slabo poznani, njihovi starši pa jih poznajo drugačne, kot so danes. Zato se mladi premalo odločajo za izobraževanje v teh smereh," poudarjajo na GZS-ju. Po njihovih ocenah so se tudi v času epidemije našteti poklici pokazali kot najodpornejši, saj so se zaposlitvene možnosti za te poklice samo povečevale. "Trenutno res primanjkuje kadrov na vseh področjih, trendi pa kažejo, da so zgoraj našteta področja najbolj zanesljiva z vidika zaposlitve, hkrati pa so z novimi tehnologijami in materiali tudi vedno zanimivejša in predstavljajo perspektivne razvoje karier," napovedujejo v zbornici.

Slovenija še brez modela dolgotrajnega napovedovanja potreb po kadrih

Na zavodu za zaposlovanje sicer opažajo, da delodajalci, kljub različnim predstavitvam pogosto premalo poznajo značilnosti izobraževalnih programov in niti ne vedo, kakšna znanja bodo novozaposleni prinesli v podjetje, če jih zaposlijo. Na drugi strani pa se tudi izobraževalni programi glede na zahteve delovnih mest in razvoj v industriji po oceni zavoda spreminjajo prepočasi. "Zato je pred vsemi nami še veliko veliko izzivov, kako obstoječe razmere spremeniti," poudarjajo na zavodu, kjer menijo, da se reševanja težav na kratek rok zgolj s povečevanjem števila vpisnih mest ne da reševati.

Na GZS-ju so ob tem tudi poudarili, da si že od leta 2015 intenzivno prizadevajo za vzpostavitev celovitega modela dolgotrajnega napovedovanja potreb po kadrih in kompetencah in k temu pozivajo vse odgovorne. Model je bil že pilotno vzpostavljen, a do lanskega leta še ni bil umeščen v razvojne projekte in je trenutno spet v začetni fazi. "Slovenija je ena redkih držav, ki še nima vzpostavljenega celovitega modela dolgotrajnega napovedovanja potreb po kadrih in kompetencah. Posledično je tudi izobraževalnemu sistemu težko ustrezno upravljati vpisna mesta in težko tudi ustrezno nadgrajujejo potrebne vsebine izobraževalnih programov," opozarjajo na GZS-ju, kjer poudarjajo nujnost vzpostavitve modela. Glavni trendi gibanja potreb po kadrih so sicer znani, vezani na zeleni in digitalni prehod, vendar to po opozorilih zbornice "še zdaleč ni dovolj za učinkovito prilagajanje vseh potrebnih vsebin programov".

Hkrati pa je zelo veliko prostora za izboljšave tudi na področju karierne orientacije mladih v osnovnih šolah in na gimnazijah, kjer je po ocenah GZS-ja zaradi zelo obremenjenih urnikov v šolah temu področju posvečeno premalo časa. "Zaradi premalo informacij o svetu dela in izobraževanja prihaja pogosto do napačnih odločitev in nesrečnih mladih, ki se šolajo za poklice, ki jih pozneje nikoli ne opravljajo, četudi uspešno zaključijo šolanje. Za tako majhen narod, kot je slovenski, je pomembno, da je vsak posameznik na pravem mestu in tako tudi uspešen na delovnem mestu in srečen, saj je njegovo delo povezano z njegovimi interesi in potenciali," poudarjajo na GZS-ju.

Odločitev ob upoštevanju interesov posameznika, ne zgolj potreb trga

Podobno kot na Gospodarski zbornici tudi na ministrstvu za šolstvo in zavodu za zaposlovanje devetošolcem polagajo na srce, da morajo pri svoji odločitvi izhajati iz tega, kaj jih veseli in zanima. "Ne moremo kar uniformirano vsem priporočiti zdravstvenih usmeritev ali računalništva, gradbenih smeri itd., ker so to deficitarni poklici," poudarjajo na zavodu, kjer poudarjajo, da je treba pri odločitvi upoštevati tudi posameznikove želje, sposobnosti in delovne navade.

"Čeprav se bo nekdo odločil za eno od deficitarnih smeri, ni nujno, da bo dobil zaposlitev, predvsem pa je zelo velika verjetnost, da ne bo želel delati v smeri, ki je ne mara, čeprav bo imel pravo izobrazbo," opozarjajo. Ob tem dodajajo, da bo po drugi strani tisti, ki je v svojem poklicu dober, zelo verjetno dobil službo, tudi če je kandidatov v določeni panogi dovolj. Podoben nasvet devetošolcem ponujajo tudi na šolskem ministrstvu. "Če nekaj radi počnemo, smo pri tem bolj uspešni. Če nas nekaj zanima, bomo z veseljem sledili pouku in prebirali dodatno literaturo. Mladi naj zato tudi sledijo svojim željam in interesom, pa bo njihova izbira zagotovo prava," menijo.