Protikorupcijska komisija (KPK) je predstavila nadgrajen sistem aplikacije Supervizor za spremljanje transakcij z javnim denarjem, ki po novem razkriva tudi zneske in največje prejemnike avtorskih honorarjev, ki so bili izplačani iz javnega denarja.

Največ avtorskih honorarjev je od leta 2003 prejel sodni tolmač za turški jezik Abdulaziz Počinka, in sicer 769.000 evrov. Na drugem mestu je nekdanja dekanka fakultete za upravo in zdajšnja ministrica za izobraževanje Stanislava Setnikar Cankar, ki je od aprila 2004 poleg plače prejela še 636.000 evrov avtorskih honorarjev. Na tretjem mestu pa je redni profesor fakultete za upravo Mirko Vintar, ki je med decembrom 2003 in novembrom 2014 prejel nekaj več kot 548.000 evrov.

Po navedbah Dela Supervizorjevi podatki razkrivajo, da sta med fakultetami Univerze v Ljubljani izdatne avtorske honorarje zaposlenim najpogosteje izplačevali fakulteta za upravo in ekonomska fakulteta. Med desetimi največjimi prejemniki avtorskih honorarjev sta namreč tudi sedanji dekan fakultete za upravo Janez Stare in dekanka ljubljanske ekonomske fakultete Metka Tekavčič.

Fakulteta za upravo: Izvajali smo dodatne programe
Na fakulteti za upravo v Ljubljani pojasnjujejo, da so v teh letih (od 2003 do 2015) izvajali študijske programe na devetih lokacijah po Sloveniji - vse od Murske Sobote in Raven na Koroškem do Maribora in Sežane -, ki so jih pedagoški delavci opravljali zunaj rednega delovnega časa in tudi ob sobotah. Nekateri učitelji so izvajali tudi po dva predmeta v programu, kar v urah pomeni med 250 in 400 ur na študijsko leto. Za to dodatno delo so skladno z zakonodajo prejeli plačilo.

Prav tako so izvajali različne projekte, tako tržne kot tudi evropske, ki so bili največkrat povezani z javnim sektorjem. Proračunska sredstva namreč ne zadoščajo za normalno in kakovostno izvajanje rednega študija in stroškov, zato si prizadevajo pridobivati vire na trgu. "Z upadom evropskih projektov in zmanjšanjem števila vpisanih študentov pa je iz javnih evidenc razvidno, da so se zmanjšala tudi izplačila sodelavcem," poudarjajo.

Spomnili so še na Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki preprečuje zaposlovanje, zato morajo ob vsakokratnem odhodu katerega izmed sodelavcev dodatne obremenitve prevzeti drugi ali pa pogodbeno sodelujejo z zunanjimi sodelavci z drugih fakultet. Nemalokrat na hitro ostanejo brez učiteljev tudi zato, ker gredo ti v politiko. "Fakulteta za upravo je ena izmed kadrovsko bolj podhranjenih članic Univerze v Ljubljani, če primerjamo število učiteljev na število vpisanih študentov, zato je tudi obseg dela zaposlenih toliko večji," so še dodali.

Cerar in Židan čakata pojasnila
Premier Miro Cerar je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da je v odmoru med sejo vlade spregovoril z ministrico na to temo, a zadeve še ni želel komentirati. "Mislim, da je prav, da najprej ona dobi priložnost, da te zadeve najprej pojasni. Do takrat bom počakal, potem pa bomo videli naprej," je še pristavil.

Po besedah predsednika SD-ja Dejana Židana je ministrica na vprašanje o teh prihodkih odvrnila, da mora točne podatke o tem pridobiti. Sicer pa ministrica predvideva, da večina teh prejemkov izhaja iz tržne dejavnosti - bodisi iz predavanj izrednim študentom bodisi iz evropskih projektov. Večji del teh sredstev je ministrica namreč pridobila od Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani, na kateri je bila nekaj časa tudi dekanja.

Židan je v izjavi medijem po seji vlade tudi povzel ministričine besede, da je za omenjeno fakulteto značilno, da vse, kar profesorji opravljajo, to storijo preko fakultete. Se pa Židan, ki sicer načeloma ni želel komentirati zadeve, sprašuje, "kako je možno, da si lahko nekdo v delovnem času prisluži toliko dodatnega denarja, in zakaj to ni redna dejavnost fakultet. Ob tem pa se ves čas sprašujemo, kako to, da šolstvo govori, da nima denarja".

Sprašuje se tudi, ali imajo v javnem sektorju, kjer je zaposlenih več kot 120.000 ljudi, vsi pravico, da pridobivajo dodaten denar, ob tem da opravljajo zadolžitve znotraj svojega rednega delovnega časa. "Predvidevam, da ne. Vem, da na ministrstvu za kmetijstvo tega ne dovolimo," je dodal. Dejal je tudi, da je sedaj pravi čas, da se ugotovi, če so takšne anomalije v javnem sektorju in da se jih tudi odpravi. "Torej če so te pravice izenačene. In če niso, potem jih je treba izenačiti."

Prenovljeni Supervizor
Predsednik KPK-ja Boris Štefanec je sicer ob predstavitvi posodobljene aplikacije Supervizor povedal, da je pri slovenski javnosti naletela na dober odziv, saj prikazuje natančen pregled porabe slovenskega javnega denarja.

Pojasnil je, da je v prenovljeni aplikaciji mogoče videti podatke o transakcijah med subjekti javnega sektorja in fizičnimi osebami, ki so prek avtorskih ali podjemnih pogodb presegle 200.000 evrov. Pri tem je povedal, da je Slovenija v zadnjih 11 letih za avtorske in podjemne pogodbe porabila milijardo in 27 milijonov evrov.

"Ker je podatek velik, smo se odločili, da ga objavimo. Kot je že povedala informacijska pooblaščenka, velik obseg porabe javnega denarja zahteva veliko transparentnost. In to skušamo danes prikazati javnosti," je povedal Štefanec.

"Posodobitev Supervizorja je trajala kar nekaj časa. Obseg baze je izredno velik, povečala se je s 50 milijonov transakcij na 120 milijonov transakcij, te pa se posodabljajo tudi vsak mesec, mesečno jih je kar za štiri milijone več," je dodal. "Zdaj je mogoče videti plače javnih uslužbencev, izplačila bolniških odsotnosti, pokojnin, štipendije, kmetijske subvencije, vidite lahko prikaz vseh računov, ali so računi blokirani ali ne (pri davčnih dolžnikih)," je še pojasnil predsednik KPK-ja.

Konflikti interesov?
KPK se bo "v okviru svojih pristojnosti" ukvarjal z vprašanjem, kaj so davkoplačevalci za to dobro milijardo evrov dobili. Preverjal bo morebitna nasprotja interesov pri sklepanju pogodb in s "sistemskim pristopom" iskal, ali sploh obstajajo mehanizmi nadzora nad sklepanjem avtorskih in podjemnih pogodb.

Največ pogodb ima RTV Slovenija
Največ je za izplačila avtorskih in podjemnih podob od leta 2003 porabila Radiotelevizija Slovenija, 78.298.019,97 evrov. Z dobrimi 57 milijoni sledi Univerza v Mariboru, obrambno ministrstvo, ki je zasedlo tretje mesto, pa je v zadnjih enajstih letih za omenjene pogodbe nakazalo slabih 20 milijonov evrov. Še devet proračunskih uporabnikov so avtorske in podjemne pogodbe stale več kot deset milijonov. Med njimi so štiri ljubljanske fakultete in Univerza na Primorskem.

KPK je ob tem ugotovil, da obstaja možnost, da so se pri posameznih primerih pojavile kršitve dolžnosti izogibanja nasprotja interesov. Ob tem so navedli primer, da je poslovodna oseba fakultete v času dekanskega mandata prejemala transakcije iz avtorskih oziroma podjemnih pogodb.

Komisija bo zato ugotavljala, ali je pri posameznih primerih dejansko prišlo do kršitev določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Prav tako bo sistemsko pregledala upravičenost sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb, predvsem pri proračunskih porabnikih, ki jih sklepajo največ oziroma izplačujejo najvišje zneske.

.