4.800 prvih iskalcev zaposlitve na zavodu
Skupaj s sestro Dunjo sta obiskovali univerzitetni program, izkušenj nimata. "Napovedi so za zdaj slabe, vsi hočejo izkušnje, teh na fakulteti nisva pridobili, saj sva obiskovali univerzitetni program," pripovedujeta. "Smo brezposelne. Na areno smo prišle po informacije," doda njuna prijateljica Petra Doblekar, ki je končala zdravstveno fakulteto in se je prijavila na zavod za zaposlovanje.
Tako kot še 4.800 novih prvih iskalcev zaposlitve – kolikor jih je po besedah ministrice za delo, družino in socialne zadeve Anje Kopač Mrak bilo samo v prvih treh tednih oktobra.

Nekaj bodo morali ponuditi
"Vsakemu mlademu diplomantu bo v štirih mesecih po registraciji na zavodu za zaposlovanje nekaj ponujeno: pripravništvo, vajeništvo, zaposlitev, to je jamstvo za mlade," je bistvo nove sheme, ki naj bi jo vlada sprejela decembra v imenu štirih mladinskih organizacij, povzela Tea Jarc iz Mladinskega sveta Slovenije.

Več brezposelnih mladih kot v Grčiji in Španiji
V ta namen je Evropska komisija Sloveniji zagotovila od osem do devet milijonov evrov, saj so gibanja nakazovala, da v Sloveniji brezposelnost mladih narašča bolj kot v Grčiji, Španiji in na Portugalskem. S temi in sredstvi iz proračuna ter novo evropsko finančno perspektivo pa bodo zagotovljena sredstva za sistemsko zmanjševanje brezposelnosti mladih.
Naj shema zaživi v življenju
Kot je dejala Tea Jarc, želijo mladinske organizacije v dialogu s predstavniki vlade vzpostaviti trajno sodelovanje, ki bo omogočilo čimprejšnje osamosvajanje mladih. "Ne gre za gašenje požara, mladi si želimo varne zaposlitve. Zato si želimo, da shema Jamstvo za mlade ne ostane lepa črka na papirju, ampak da zaživi v življenju," je dejala Tea Jarc.
Sedem odstotkov manj brezposelnih mladih kot lani
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je navedla, da so aktivne politike zaposlovanja že dale nekaj rezultatov, saj je vanje vključenih 35 odstotkov mladih; kar sedem odstotkov jih je letos zaposlenih več kot lani v istem obdobju.
Nove ugodnosti za zaposlovanje mladih
S 1. novembrom bodo tudi delodajalci, če zaposlijo mlado osebo, privarčevali za 16 odstotkov manj sredstev v primerjavi z zaposlitvijo starejšega; od julija za delodajalce veljajo tudi znižana oziroma subvencionirana plačila prispevkov za mlade zaposlene. Pregled vseh ukrepov, ki so ali pa še bodo sprejeti, bodo tudi zbrali in stikali ter ponudili mladim kot pomoč pri prepričevanju delodajalcev.
Aktivirajte se!
Med njimi naj bi bilo tudi pet tisoč plačanih pripravništev, o konkretnih zneskih Kopač Mrakova še ni hotela govoriti, saj se šele decembra pričakuje razrez sredstev v EU-ju, iz katerih bodo financirani ukrepi. Večji bo tudi poudarek na mentorstvu. "Pomembno je, da se aktivirate," je mladim sporočila ministrica za delo.

Jasni cilji za mlade jutri tudi v DZ-ju
Njen ministrski kolega iz resorja za izobraževanje Jernej Pikalo je spomnil, da je pred poslanci v četrtek Nacionalni program za mlade, ki daje jasne cilje in zaveze vladi in državi na vsakem posameznem področju. Napovedal je tudi, da se bodo v prihodnje upoštevali neformalna znanja in delo mladih, enotna dijaška in študentsko izkaznica, krepitev mobilnosti mladih v programu Erasmus.
Nad fiktivne vpise
Na ministrstvu bodo omejili fiktivne vpise, ki jih je po ocenah Študentske organizacije Slovenije od 10 do 30 tisoč. "Gre za nezakonito trošenje davkoplačevalskega denarja. V roku pol leta bodo luknje, zaradi katerih so se razrasli fiktivni vpisi, zapolnjene," napoveduje minister Pikalo.

Ljudje na kavču stanejo pol milijarde
Ministra pozdravljata visoko raven pravic dijakov in študentov, Kopač Mrakova se je pohvalila, da sistem študentskih bonov v EU-ju poznamo samo v Sloveniji. Ne bojita se, da se bo s poostritvijo pogojev za vpis lepo število mladih prelevilo v t. i. "spalce na kavčih" - ki se ne šolajo in ne delajo, Slovenijo pa stanejo pol milijarde evrov ali od 1,2 do 1,5 odstotka BDP-ja.
Ministrica Anja Kopač Mrak je še dejala, da naj bi se prekerno delo mladih zmanjšalo tudi s tem, da se bodo prispevki plačali od avtorskih in podjemnih pogodb, podjetja pa lahko zaposlujejo največ četrtino t. i. agencijskih delavcev.