Z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem smo se ob koncu njegovega štiriletnega županovanja med drugim pogovarjali o zapletih v zvezi s Stožicami, za mnoge spornih donacijah podjetij MOL-u in načrtih za prihodnosti.

Minevajo štiri leta vašega županovanja. Kakšna je vaša ocena teh štirih let? Ali je tako, kot ste si predstavljali na začetku? Je bilo težje, je bilo lažje? Kakšna so bila pričakovanja pred mandatom in kakšna so zdaj, po štirih letih?

Najprej bi povedal tisto najbolj pomembno, da sem izjemno pozitivno presenečen nad strokovnostjo in znanjem mojih sodelavk in sodelavcev. Ko sem prihajal na to mesto, se mi je zdelo, da prihajam v službo, ki je daleč od gospodarstva, ki je birokratska. In tisto, kar sem kolegom dodal, sta zahteva po timskem delu in motiv biti boljši, najboljši. Da se dopolnjujemo, da opravi vsak svoje področje, da vedno delujemo v timu; praktično vsako zadevo pregleda najmanj šest oči.

Po štirih letih z veseljem ugotavljam, da je ta ekipa v mestni upravi, kamor štejem tudi naš holding, naša podjetja, naše zavode, najboljša v tej državi. O tem sem trdno prepričan. Glede na moje izkušnje iz gospodarstva - trideset let sem bil na vodilnih položajih - menim, da to lahko upravičeno govorim. Sledi pa še druga ocena. Tista, ki jo bodo dali Ljubljančani, ki bodo povedali, kako so oni zadovoljni. Ampak sam sem s svojimi sodelavci izjemno zadovoljen.

Pogosto poudarjate, da niste politik, da ste podjetnik.

Gospodarstvenik.

So kritike (izrekel jih je tudi predsednik SDS-a Janez Janša): v času prejšnjih županj, Vike Potočnik in Danice Simšič, naj bi bilo premalo menedžerskega pristopa, zdaj z vami pa je šlo to v drugo skrajnost in je tega menedžerskega pristopa preveč.

No, Janez Janša tako ali tako ne bi nič pohvalil. Ampak odgovor je zelo preprost - če sem dobro razumel, je tudi on kandidiral menedžerko za županjo Ljubljane. Se pravi, da je enostavno skušal ponoviti isti model, po drugi strani pa vse kritizira. Preprosto bi rekel: takšnih afer, kot jih je on imel v času svoje vladavine, in takega pogroma, kot ga je naredil v gospodarstvu - Ljubljana se niti v sanjah ni spogledala s tem.

Vendar se ti očitki, ta mnenja, pojavljajo tudi pri koalicijskem DeSUS-u. Njihova kandidatka za županjo Meta Vesel Valentinčič tudi poudarja, da se nekako preveč vlaga v velike projekte, premalo pa v zdravstvo, vrtce, …

Meta Vesel Valentinčič je tista, ki je menjala stranke. V tem mestnem svetu je imela možnost nekaj narediti; ne samo v tem mandatu. Pač daje, bi rekel, politikantske ocene. Številke so dokaz, koliko več smo v tem mandatu vložili v mehke vrednote, ki jih poudarja Meta Vesel Valentinčič. V tem mandatu smo med drugim zamenjali 47 azbestnih streh na vrtcih in šolah. Nimamo niti ene več. V tem mandatu smo odprli dom starejših, v uporabo je predan hospic.

V tem mandatu smo se z ministrstvom za zdravje dogovorili za ureditev negovalne bolnišnice, ki zdaj čaka realizacijo pri novem ministru. V tem mandatu smo odprli novi center za starejše. V tem mandatu je postala Ljubljana edina, poudarjam, edina evropska prestolnica, ki ima status občine po meri invalidov. Je pa to stvar, ki se vedno lepo sliši, ki lahko zveni kot floskula, ta "manj je vloženo". Ampak če govorimo še vedno o mehkih vrednotah - Ljubljana je tudi zaradi teh postala svetovna prestolnica knjige. In to je odgovor Meti Vesel Valentinčič.

Kolikor kaže po napovedih kandidatur za župansko funkcijo, boste imeli zelo veliko protikandidatk. Od Mete Vesel Valentinčič, Mojce Kucler Dolinar do Zofije Mazej Kukovič, in vse nekako poudarjajo te t. i. mehke vrednote. Kako to komentirate?

Ne morem komentirati, to je pač del njihove volilne taktike. Če bežiš od odgovornosti, boš govoril o tem, kako je "fajn", da se imamo ljudje med sabo radi. Sam pravim, da je to treba dokazati v praksi. Ljubljana je imela dve županji v zadnjih desetih letih. Naj s tem nastopom pač prepričajo Ljubljančane. Na koncu bodo Ljubljančani odločili, komu verjamejo, komu zaupajo. Bi pa zelo preprosto rekel, da sam ne poudarjam mehkih vrednot z besedami, ampak te vrednote živim.

Med temi vašimi večjimi projekti so tudi Stožice. Kako komentirate očitke in kritike o neplačevanju delavcev, ki so gradili Stožice? Govori se o njihovem skorajda suženjskem položaju.

Najprej bi vprašal kogar koli, ki to govori, ali pozna enega delavca z imenom in priimkom, ki ni dobil plače. To je prva stvar. In to je spet ena taka misel, ki se dobro sliši in jo "vržeš ven" in ti ni treba ničesar pokazati. Trdim, da delavca, ki ne bi bil plačan na Stožicah, ni. To je prva zadeva. Druga zadeva - gradbeništvo je poklic, ki je izjemno lep, izjemno zahteven, izjemno težek. Ko je faza, ki teče, kot je betoniranje, pač ne moreš nehati in iti na malico, ampak jo je treba končati.

In vsak, ki se loti tega poklica, ve, da je prišel v težek poklic, in trdim - glede na to, da sem bil tam in na vseh teh gradbiščih, ne enkrat, ampak večkrat in poznam veliko ljudi po obrazih, po imenih -, da nekateri, ki nikoli niso bili v Stožicah, govorijo zelo na pamet in spet uporabljajo to v politične namene.

Ta poklic po mojem mnenju ni dovolj plačan. Ampak bil sem v podjetju, kjer je bil podoben slabo plačan poklic - tudi trgovke niso bile dobro plačane. Ko so me zamenjali in ko sem zapuščal bivše podjetje, so trgovke, ki imajo v osnovi nizko plačo, jokale za svojim predsednikom, ki je imel drugo najvišjo plačo v Sloveniji. To je moj odgovor o odnosu do tistih, ki dobro delajo. Vsem gradbenikom, ki so delali za Ljubljano, bi rekel: hvala. Ker so dobro naredili.

Še nekaj bi poudaril. Ljubljana je vse svoje obveznosti do vseh izvajalcev izpolnila v skladu s pogodbo. In zelo zanimivo je, da ljudje, ko govorijo o Stožicah, o sužnjelastniškem delu, o slabem plačevanju, omenjajo ime nekega podjetja. Tudi sam sem enkrat vprašal: a ti ljudje, ki so iz istega podjetja in ki delajo samo 500 metrov zračne linije stran, v BTC-stolpnici - a tam pa niso v istem položaju?

Ampak tisto ni več zanimivo, ker tam ni župana Zorana Jankovića, čeprav je MOL dal soglasje za gradnjo te stolpnice. Tako da je moj odgovor, da naj si pridejo pogledat, kaj je narejeno. Hvala vsem, ki so gradili. Čestitke Grepu, da je to zgradil v teh težkih časih, in tudi obema direktorjema, Ogrinu in Sraki. In vsem tistim, ki tako govorijo, samo dve mali vprašanji: ali so sploh bili kdaj na Stožicah in ali so sploh videli, kako faze dela tečejo?

Kaj pa neplačevanje podizvajalcev?

Zdaj pa govorimo o odnosu dveh kapitalistov. Sector beton, ki je izvajalec Grepa, in Leke, ki je podizvajalec Sectorja betona. In ta dva se med seboj ne moreta dogovoriti. Za ta projekt je 206 podizvajalskih pogodb. Če bi bilo rest tako, kot je rekel, bi lahko pričakovali vsaj polovico podizvajalcev, ki bi naredili neko blokado. Trdim, da je šlo za navadno izsiljevanje, da morata odnos, ki je med njima, sama rešiti. Na zadnjo novinarsko konferenco sem prinesel pogodbi, ki ju je imel Grep.

Zaradi teh obtožb, ki so se pojavile v javnosti, sem zahteval pogodbi, čeprav nisem imel te pravice. Zahteval sem, da mi Grep pokaže pogodbi za zemeljska dela s Sectorjem betonom. In v drugi pogodbi piše - prva je bila podpisana leta 2008, potem aneks v letu 2009 -, da je od pet milijonov in pol obračunanih del podizvajalec dobil plačanih štiri milijone in pol. Pri čemer je osnovna pogodba znašala samo 2,8 milijona evrov. Tako da naj to nekdo končno preveri. To, kar je ta podizvajalec naredil na zemljišču MOL-a, in škoda, ki jo je s tem naredil Ljubljani s svojim ukrepom, bo šlo pa prek sodišč.

Govori se tudi, da so imeli podizvajalci že v pogodbi napisano, da ne smejo kontaktirati z mediji. Ali kaj veste o tem?

Tudi on (Miran Srčnik, direktor Leke, op. p.) je imel v pogodbi to napisano. Vse pogodbe so enake, so pogodbe med zasebnimi podjetji in nihče ni bil prisiljen podpisati pogodbe. To poudarjam. Eden izmed direktorjev je lepo rekel, da bi podpisal kakršno koli pogodbo, samo da bi ljudje takrat delo, ko ni bilo dela, imeli. In delovodja Primorja je, ko smo si z novinarji ogledovali gradbišče - mislim, da je bilo aprila letos -, preprosto rekel: "Če Primorje ne bi sodelovalo pri tem projektu, bi bilo 500 delavcev Primorja na cesti."

Še enkrat trdim, da je v življenju poleg zdravja po vseh anketah socialna varnost na drugem mestu, takoj za zdravjem. In zame pomeni socialna varnost, da imaš delo in da je delo plačano. In ko danes govorim o tem, kar vi zdaj sprašujete, ni prišel niti en delavec iz Stožic, ki bi rekel: "Jaz nisem dobil plače".

Govorimo o dveh podjetjih, zasebnih podjetjih - Sector betonu in pa Leki, pri čemer obračune rešujeta, kjer želita. Imata možnost na dvorišču pri sebi, v pisarni ali na sodišču, mi pa nimamo primera delavca, ki ne bi dobil plačila. Soglašam, da je delo v gradbeništvu premalo plačano za to, kar naredijo, ampak to ni tema, ki bi jo vezali s tem, ali nekdo ni dobil plačanega dela, kot si je on zamislil.

Stožice so postale osrednja politična tema. Vemo za interpelacijo proti ministru za šolstvu Igorju Lukšiču zaradi razpisa, na katerem je MOL dobil 9,4 milijona evrov. Na drugi strani opozicija kritizira posojilo konzorcija bank Grepu, češ da je to politično darilo vam, da se lahko vaša glavna predvolilna obljuba izpolni. Kako to komentirate?

Tako, da to ni bila glavna predvolilna obljuba, ampak sem imel 22 projektov, za katere je predstavljeno, v kateri fazi so. In si jih lahko ogledate v praksi, v naravi. Stožice so postale glavna točka novih volitev zaradi opozicije, ki so jo podprle določene medijske hiše. Zgodilo se je nekaj zelo posebnega: v času vlade Janeza Janše smo začeli usklajevati medsebojne projekte, dobre za državo, dobre za Ljubljano.

Stožice so bile del resolucije vlade Janeza Janše, pri čemer so predvideli stadion, dvorano in sejemsko dejavnost namesto trgovskega centra. Tukaj, v tej pisarni, smo skupaj s takratnim ministroma Milanom Zverom in Andrejem Vizjakom prvič ugotovili, da je tam lahko trgovski center.

In ko smo to končali, je sledilo pogajanje, da bi država, vlada pod vodstvom Janeza Janše, za Stožice namenila 40 milijonov evrov. To je bilo usklajeno z ministrom Gregorjem Virantom, nato pa so v rebalans leta 2008 vključili Stožice in zanje namenili 10 milijonov evrov. Ko so izgubili volitve jeseni 2008 in ko je nekdanjii predsednik vlade Janez Janša tisti večer v mikrofon na Gospodarskem razstavišču povedal, da je Ljubljana premagala ostalo Slovenijo, češ da je izgubil volitve v Ljubljani, so ta denar odpeljali drugam.

Potem je prišla nova vlada in predlagali smo nadaljevanje tega pogovora, ki smo ga imeli že s prejšnjo vlado. Uspeli smo se dogovoriti, da dobi Ljubljana po zakonu o glavnem mestu 16 milijonov evrov, kar je daleč od tistega, kar je vlada Janeza Janše Ljubljani vzela. To je 60 milijonov evrov na leto, v štirih letih 240 milijonov evrov. In predlagali smo nadaljevanje pogovorov po posameznih projektih, dobrih tako za državo, kot za Ljubljano.

Minister Lukšič je javno povedal, da je v zadnjih 15 letih v primerjavi z drugimi občinami Ljubljana na razpisih dobila najmanj sredstev za športno infrastrukturo.Opozicija najbrž želi povedati naslednje: prav je, da gre denar za športno infrastrukturo v občine zunaj Ljubljane, za Ljubljano pa se ga ne sme dati. To je očitno njihova logika. To so poskušali spraviti tudi v razpravo v parlament, in ker gre za javno-zasebno partnerstvo, za trgovski center, jim je predsednik državnega zbora to preprečil.

Interpelacija proti ministru Lukšiču pomeni samo to, da opozicija očitno ne želi razvoja Slovenije, ampak želi enostavno samo nagajati zdajšnji vladi. In če Janez Janša v medijih izjavi, da si NLB ne zasluži dokapitalizacije, ampak kvečjemu kazenski pregon zaradi projekta Stožice, potem to pomeni dvoje. Prvič, da ekonomije ne razume, kajti dokapitalizacija in posojilo sta različna pojma. In drugič, kar je še bolj pomembno, to pomeni izjemen politični pritisk na vodstvo vseh bank. Tu je sedem bank, narejeni sta bili dve analizi. Obe kažeta, da je projekt dober.

Danes vidimo, da imamo že nove vlagatelje, ki prihajajo iz Libije in jih je v razgovoru očitno prepričal predsednik vlade Borut Pahor, za kar se mu zahvaljujem. Pred mesecem in pol so si ogledali investicijo. Zdaj so tukaj že drugič in mogoče se bodo odločili za dokapitalizacijo zasebnega dela projekta - se pravi trgovskega centra. Banka prodaja denar, sploh ni pomembno, kakšna je lastnina, in pri prodajanju denarja pač služi in živi od obresti. Pomembno je le, ali bo denar povrnila. Trdim, odgovorno, da ni projekta v Sloveniji in Evropi, ki je zavarovan tako, kot je ta projekt.

Ima trojno varovanje – najprej najemnine od najemnikov. Drugič, hipoteko na objektu. Tretjič, dodatno varovanje, jamstvo obeh podjetij Gradisa skupina G in Energoplana. In ko mi bo nekdo pokazal, da je tako varovan še kakšen projekt, je dobrodošel. Zaradi nekorektnih političnih pritiskov, zaradi opozicije, ki skuša nagajati Ljubljani ali pa ustaviti njen razvoj, so banke, ki so dale ponudbo že konec januarja, natančneje 28. januarja letos, za 150 milijonov evrov - pogodba je bila isti dan sprejeta -, pogodbo podpisale šele julija, se pravi po šestih mesecih za 115 milijonov evrov.

Po vašem mnenju je torej ta projekt rentabilen. V kolikšnem času pa naj bi se po vašem mnenju stroški vrnili?

O katerem delu govoriva? Da bova zelo natančna?

Trgovski del.

Najprej o javnem delu. MOL je do danes pokril vse svoje obveznosti, razen dela, ki še ni obračunan. Razen zemljišča nismo vložili nič. Športni del, dvorana in stadion v športnem področju nikoli ne moreta biti rentabilna - profitna, da bom bolj natančen. Ni dvorane in ni stadiona v Evropi, ki bi bila rentabilna. To, kar dajemo cenejše za tekme in treninge klubov, reprezentance, poskušamo nadomestiti s trženjem objektov za glasbene dogodke. Že po prvem odprtju se je pokazalo, da obstaja zanimanje za te dogodke, zato menim, da bo postalo tudi novo središče kulturnih dogodkov za Ljubljano.

Za trgovski center pa danes trdim, da bo najbolj uspešen v Ljubljani in Sloveniji. Glede na kvadratni meter. Upam, da mi vsaj to verjamete, da nekaj o trgovini še vem. Nekaj razlogov je, zakaj to trdim. Izjemno dobra lokacija, ki pomeni naravno povezavo z obvoznico, dobra prometna infrastruktura, ko bo dokončana Titova cesta v celoti in bo peljala na rondo Žale ter potem naprej po Savski cesti na Njegoševo in Roško.

Drugič, tam je 3.800 parkirnih mest, od teg jih bo 1.300 v uporabi mesta za parkirišče "park and ride". To pomeni, da bo tisti, ki se bo pripeljal iz Domžal, tam pustil avto, se za en evro z avtobusom peljal v mesto in se popoldne pripeljal nazaj. V trgovini kupuješ, ko greš domov. Zato so to potencialni kupci.

Tretjič. Čez cesto živi 25.000 ljudi brez trgovine v bližini. Četrtič, nedaleč od centra Stožice je načrtovan nov kampus za 5.000 študentov, ki so tudi uporabniki. Petič, to bo drugi največji park v Ljubljani, takoj za Tivolijem, ker gre od Vojkove pa do Šmartinske mimo Žal.

In šestič, tam bo od 50 do 60 dogodkov letno. Po prvih dogodkih, ko je bilo vse polno, 30.000 ljudi v dveh dneh, so to potencialni kupci. In ko se bo drugo leto ta trgovski center odprl, me boste prišli leto kasneje vprašat, ne glede na to, kje bom sedel, da vam povem o rezultatih prvega leta delovanja trgovskega centra.

Pa je dovolj prostora za vse? Je mogoče, da bo zaradi tega kakšno drugo trgovsko središče propadlo?

Konkurenca bo huda. To je zagotovo. Kajti to je smisel tržne ekonomije, kar pomeni, da si boš konkuriral z dobro ponudbo, boljšo storitvijo, večjo prijaznostjo in tudi z nižjimi cenami. In to je osnova tistih, ki so že in ki še bodo podpisali pogodbe - so izjemno kakovostna podjetja, kot sta Mercator in Intersport. Prepričan sem, da bodo imeli svoje potrošnike. Ta center ne bo samo za Ljubljančane, ampak tudi za del Slovenije in tudi del prebivalcev sosednjih držav.

Če se vrneva na razpis. Zadnje dneve je prišel v javnost podatek, da je MOL v prijavo za razpis zapisal, da je najem za eno tekmo 18.000 evrov, vi pa ste javno povedali, da je 950 evrov.

Najprej o razpisu, ki ga je pripravil minister Lukšič, in interpelaciji, ker je mestna občina dobila 9,4 milijona evrov. Očitno je opozicija tako …

Je prišlo do napake ali kako?

Ne, ne, samo trenutek. Opozicija očitno tako zavida uspehu Ljubljane, da bi raje videla, da se denar - osem milijonov evrov (kajti teh 9,4 milijona evrov je sestavljenih iz osmih milijonov evropskih sredstev in milijon štiristo evrov državnega denarja) –, vrne v Evropsko unijo, kot da ga dobi Ljubljana. Zdaj pa to, kar sprašujete. Ko se je pripravljal razpis za javno-zasebno partnerstvo, smo mi naredili elaborat. Ta elaborat je predvideval, pod kakšnimi pogoji je lahko tudi športni del profiten. To ni nič novega.

Še enkrat poudarjam, da je bil elaborat narejen tako, da se predstavi, kako lahko športni center živi. Če ne bi bilo mestne občine, ki je pristojna, da objekte nameni kot športno infrastrukturo. Naš zavod vsem klubom, ki bodo v Stožicah do konca leta, ponuja iste cene, kot so jih imeli v zdajšnjih objektih. V Hali Tivoli, na Žaku, na Galjevici. Da sploh vidimo, kako bo delovalo. Takega objekta Slovenija še nima, da bi lahko primerjali.

Če bi mi od športnih klubov iztržili več kot 18.000 evrov, bi zaradi večjega priliva prispevek države in Evrope zmanjšali. Ker pa zaslužimo manj, gre to v breme proračuna MOL-a. Že zdaj financiramo Zavod Tivoli, ki ima v svoji sestavi 70 objektov. Ne vem, kaj bi bilo zdaj drugače. Naš kolega v drugem največjem mestu je celo predlagal mestnemu svetu, da ponudijo reprezentanci brezplačno uporabo stadiona, kajti to pomeni izjemno promocijo za mesto, tudi dodaten dohodek za mesto, saj priliv 12, 13 tisoč ljudi pomeni velik dohodek za mnoge, ki služijo s storitvami in z gostinstvom.

Prej ste bili kritični do tega, da je vlada v času Janeza Janše Ljubljani s sprejemom zakona o lokalni samoupravi vzela 60 milijonov evrov. Če to povežemo s temi zadnjimi dogodki o nesubvencioniranju mestnega prevoza za Neljubljančane – se ne bojite, da bi s tem poglabljali antagonizem med Ljubljano in drugimi deli Sloveniji? Zdaj se pojavlja vprašanje, kdo koga izkorišča. Ljubljana druge dele Slovenije ali ti Ljubljano?

Menim, da je Janez Janša to takrat naredil namerno. Če se spomnite, je pred štirimi leti, v času volitev, eden izmed prvakov takratnih koalicijskih strank rekel: "Volite gospoda Arharja, pa bomo to uredili." S prevzemom dolžnosti župana sem nastopil 17. novembra 2006 in isti dan je začel veljati novi zakon, ki je Ljubljani vzel 60 milijonov evrov.

In če sem zadnjič pravilno prebral magnetogram seje državnega zbora, je poslanec Vili Trofenik izjavil: "Ko je Zoran Janković zmagal na volitvah v Ljubljani, se je zgodil znameniti telefonski klic predsednika vlade in Ljubljana je bila ob 60 milijonov evrov." To v štirih letih pomeni 240 milijonov. Bili smo na ustavnem sodišču, ki je naložilo vladi, da popravi osnovne člene tega zakona. Trdimo, da to, kar je takrat popravila vlada Janeza Janše, ni bil niti kozmetični popravek in zdaj smo na sodišču. Kaj bo iz tega, bomo videli.

Kaj pa vprašanje subvencioniranega mestnega prevoza?

Mestni svet je lani julija sklep sprejel s samo dvema glasovoma proti. In razprave svetnikov so bile v smislu: poskrbimo za tiste, ki živijo v Ljubljani, za preostale pa naj poskrbijo njihove občine. Pozivali smo tudi druge občine, da prispevajo za svoje dijake in študenta, pa nismo dobili nobenega odgovora. Izkazalo se je, da smo imeli prav, ker je vlada sprejela nov zakon, ki izenačuje vse, vendar začne veljati šele 1. septembra 2011. Težava je torej samo prehodno leto.

Soglašam s tem, da je to diskriminatorno, kajti Ljubljana je po mojem mnenju edino pravo univerzitetno mesto. Če pogledamo uvrstitev naše univerze, ki je med najboljšimi univerzami, ugotovimo, da ima Ljubljana v svetu izjemen status. Če omenim Ekonomsko fakulteto - med 18.000 poslovnimi šolami na svetu, jih je samo 50, ki imajo evropsko akreditacijo Equis in tudi podobno ameriško. Na srečanju z vodstvom ljubljanske študentske organizacije v tej sobi smo pojasnili predloge, s katerimi bo Ljubljana usmerjena tako k dijakom kot študentom.

Minister Lukšič je že predlagal, da bi ministrstvo sofinanciralo vožnjo dijakom. Vendar visokošolski minister Gregor Golobič tega predloga ni sprejel. Logično je, da se morata obe ministrstvi odločiti enako. Srčno upam, da bo vlada našla del sredstev tudi za letos, sicer smo se družbeniki javnega holdinga, ki je lastnik LPP-ja, dogovorili, da bomo pokrili celotno subvencijo, in sicer za Ljubljančane in prebivalce iz sosednjih občin, kot so Brezovica, Škofljica. Za preostale bomo počakali, kako se bodo odločili na vladi.

Poudarili ste, da ste gospodarstvenik, ekonomist. Pojavili so se očitki o zadolženosti Ljubljane. Prav tako so opozorila, da je neto čisti dobiček podjetij, ki imajo sedež v Ljubljani, lani upadel za okoli 64 odstotkov. Kako to vi ocenjujete?

Zelo dobro. Ljubljana v teh štirih letih ni imela niti nobenega stečaja, kar pomeni izjemno veliko. Govorim o večjih podjetjih. Nezaposlenost je še vedno obvladljiva. Glede zadolženosti pa tako: ko smo prevzeli vodenje mesta, je Ljubljana dolgovala 60 milijonov evrov. Danes 130 milijonov. Se pravi dodatnih 70 milijonov. Pri tem imamo možnost zadolžitve za še 50 milijonov. Tako zakon kot vlada sta tu zelo jasno opredelila, pod kakšnimi pogoji se lahko občina zadolži. Vsaka zadolžitev mora biti sprejeta tudi na ministrstvu za finance. Še vedno smo znotraj okvira, ki nam omogoča zadolžitev.

Če pa pogledamo, kaj smo v zameno za zadolžitev dobili, ugotovimo, da smo z izvedenimi projekti dobili za 350 milijonov dodatne vrednosti. In tem, ki jih tako skrbi, predvsem so iz SDS-a, bom dal zelo preprost odgovor: naj v državnem zboru predlagajo, da se Ljubljani vrne to, kar so ji krivično vzeli. To je 240 milijonov evrov. Potem bomo tudi mi vse vrnili, pa še mnogo, mnogo tega, kar nam je bilo odvzeto, bi naredili. Vlada Janeza Janše nam je vzela 2.000 prepotrebnih stanovanj za neprofitni najem. Vse naše Ljubljančane, ki imajo potrebo po socialni pomoči, po neprofitnih stanovanjih, bi rešili.

Prej ste omenjali Stožice in te večje projekte. Pa se vam ne zdi, da v Ljubljani primanjkuje podjetij s področja visoke tehnologije? Je to v vašem konceptu – da bi bolj narasel delež teh podjetij? Na eni strani so ti gradbeni projekti: Stožice in, recimo, Emonika. Kaj pa delovna mesta z visoko dodano vrednostjo? Imate kakšne načrte na tem področju?

Mi imamo tehnološki park, ki je poln in kjer so podjetja z izjemno visoko tehnološko dodano vrednostjo. Dobro poslujejo. In ravno v tem mandatu smo, namesto obljubljenih 3.000 stanovanj v Stanežičah, dali soglasja za gradnjo 7.000 stanovanj. Razlogov, da do zdaj nismo uresničili obljube o Stanežičah, je več, glavni razlog je, da nismo imeli sprejetega prostorskega načrta, poleg tega je treba pripraviti celoten sistem infrastrukture.

Kupili smo čez 1.000 stanovanj za neprofitni najem in, kot rečeno, sprejeli akte za gradnjo 7.000 stanovanj, kar je prispevalo k znižanju povprečne cene na 2.000 evrov. In če se vrnem na to, kar sprašujete - v tem mandatu smo sprejeli sklep, da bomo v Stanežičah zgradili novo naselje s stanovanjskimi površinami za 3.000 ljudi, poleg tega bomo ustvarili 3.000 novih delovnih mest, ki bodo vsa visokotehnološka. To bo tehnološki park nove generacije, ki ne bo omejen le v eni stavbi, ampak bo na vem območju Stanežič.

Kdaj naj bi to bilo?

Čakamo, da začne veljati nov prostorski načrt. In gradilo se bo deset let. 5. julija smo po 25 letih, s samo štirimi glasovi proti, sprejeli prostorski načrt. In zdaj, po dveh javnih razgrnitvah, dvakratnem obisku četrtnih skupnostih, so se naenkrat pojavili neodgovorni posamezniki, prvopodpisani gospod Košir, potem mestni svetnik gospod Jazbinšek, ki želijo ta načrt preveriti na referendumu.

In to kljub 27 soglasjem soglasjedajalcev in kljub končnemu poročilu ministrstva za okolje in prostor. Pobudniki delajo s tem škodo, saj zaradi tega ne moremo graditi novih vrtcev, cest in še česa, ker čakamo, da sprejeti načrt objavimo v uradnem listu. Zato sem tudi pozval vse Ljubljančane in Ljubljančanke, da k temu neodgovornemu početju ne prispevajo svojega podpisa.

Pred meseci se je veliko govorilo o donacijah MOL-u. Vi ste rekli, da se vam to ne zdi sporno - da podjetja, ki služijo v Ljubljani, morajo nekaj vrniti temu okolju ...

Rekel sem, da pričakujem, ne, da morajo. Pričakujem, da del ustvarjenega dobička vrnejo Ljubljani ali kot sponzorstvo športu oz. kulturi ali kot donacijo. In vesel sem, da so se mnoga podjetja za to odločila. Kar nekaj otroških igrišč in težav z azbestnimi strehami smo z donacijami rešili. Konec koncev, zadnja donacija je lepo vidna in lahko jo tudi preverite - to je Žitni most, ki je donacija gospoda Jožeta Anderliča.

In ne vem, kaj naj bi bilo s tem narobe. Mogoče predstavlja težavo tistim, ki so bili prej navajeni drugačnega poslovanja, mogoče pod mizo. Ampak menim, da je Ljubljana s temi donacijami, s temi meceni, dobila izjemno dodatno vrednost, pa naj so to vrtci, šole, kulturna ali športna društva.

Je tudi Ultra, ki je zmagala na javnem razpisu za enotno mestno kartico urbana, kaj donirala MOL-u?

Ne, Ultra ni nič donirala. Saj ne moremo nobenega v nič prisiliti. Ultra je bila izbrana na javnem razpisu, na katerem sta bila dva ponudnika. Bilo je celo tako, da se je Četrta pot iz Kranja na izbor mestne občine pritožila. Državna revizijska komisija je dala prav mestni občini. In to, kar povezujete z Gregorjem Golobičem, je težava tistih, ki na to povezavo namigujejo.

Lahko bi, recimo, pričakovali donacijo.

Tudi pričakujem, da bodo kaj dali. Počakajte. Saj je še vedno čas.

Potem še niste obupali?

Nikoli ne obupam.

O vas se tudi zelo veliko govori kot o potencialnem nasledniku Boruta Pahorja na premierskem položaju. Kako komentirate to?

Kandidiram za župana Mestne občine Ljubljana in sem že večkrat povedal, da ne grem v nobeno stranko, da me ta način politikantstva ne zanima in da sem na razpolago Ljubljani. Pa se bodo Ljubljančani in Ljubljančanke odločili, ali me še želijo.

Kaj pa v prihodnosti?

V prihodnosti kandidiram za mandat župana Mestne občine Ljubljana. Star sem pa 57 let.

Zakaj pa mislite, da vas vendarle tako močno povezujejo s tem položajem?

Verjetno, to je moje mnenje, zaradi mojih osmih let v Mercatorju in štirih let v Mestni občini Ljubljana. Očitno se je treba v krizi vesti temu ustrezno. Pred začetkom krize smo se v Ljubljani nanjo pravočasno pripravili, sprejeli nekaj ukrepov in ključno je, da nadaljujemo vse svoje investicije. Razloga sta dva. Zdaj je najceneje, nikoli ne bomo metra asfalta ali mostu dobili ceneje, in drugič, s tem segrevamo gospodarstvo. In najbrž ni nepomembno, da sem za svoje delovanje v Mercatorju dobil največje število nagrad, gospodarskih nagrad. Kar 13. Številne med njimi so mi podelili kolegi, direktorji.

Pred časom so bile glasne polemike glede Titove ceste. Kaj pa Trg Demosa, bi lahko dobila Ljubljana v naslednjem mandatu trg s tem imenom?

Ne vidim težav. Celo drugače bom rekel: predlagali smo nekaj lokacij za spomenik v Ljubljani. Predsednica komisije je gospa Spomenka Hribar. Podžupan profesor Koželj je pripravil kar nekaj lokacij za ta spomenik - odločili so se za lokacijo na Južnem trgu. Tam, kjer je zdaj parkirišče vozil državnega zbora. Če se ne bomo dogovorili za tisto lokacijo, je mogoča druga lokacija v Severnem Parku, prej ali slej bo železnica poglobljena. Pri tem ne vidim težav.