"Zdaj pa je čas, da nova vlada še sama nekaj naredi," je še zapisal Janša. Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je dejal, da je dala Evropska komisija jasen signal, da ve, kje je imela in kje ima Slovenija težave. Priporočila so v več pogledih enaka prioritetam vlade Janeza Janše oziroma stranke SDS, je dejal Tanko, ki je izpostavil sanacijo bank ter pregledno in hitro privatizacijo.

Po Tankovih besedah se je izkazalo, da so bila vsa nasprotovanja ukrepom Janševe vlade "velik problem" in so povzročila temeljne zamude tako pri sprejetju obeh izvedbenih zakonov za področje bank kot tudi pri sprejetju sprememb ustave. "Ocenjujem, da je Slovenija tu pridelala velik, nepotreben minus v očeh evropske javnosti in veliko problemov z dodatnimi zadolževanji, ki so bila predraga," je dejal.

Tanko meni, da bo treba slediti ukrepom, ki jih je začrtala Janševa vlada. Da Bruselj predlaga zunanjega svetovalca, pomeni, da EK slovenski vladi ne zaupa. Bruselj si po njegovih besedah namreč na ta način poskuša zagotoviti neposreden vpogled v dogajanje v slovenskem političnem in gospodarskem prostoru.

Vodja SDS-ovih poslancev in poslank je še dejal, da se Bruselj očitno zaveda slabih razmer v slovenskem pravosodju. Pri tem je Tanko izpostavil priporočilo, da je treba skrajševati roke in zamude pri obravnavanju pomembnih civilnih in gospodarskih zadev.

V PS-ju zadovoljni
Z odločitvijo EK-ja, da ne uvede postopka proti Sloveniji, temveč ji pošlje več priporočil, so v PS-ju zadovoljni. "Komisija je prepoznala, da so bile odločitve vlade in koraki DZ-ja pri zadnjih odločitvah pravilni in v pravi smeri," je dejal vodja poslanske skupine PS-ja Jani Möderndorfer.

Möderndorfer je dejal, da je prepričan, da so bila z odločitvijo komisije zanikana vsa namigovanja, da je Slovenija na pohodu proti izgubi lastne finančne suverenosti odločanja in da je podvržena nekemu nadzoru trojke.

"To ne pomeni, da je delo vlade in parlamenta končano, nasprotno. Na podlagi sprejetih programov in načrtov bo treba nadaljevati v treh korakih. Nadaljevati bo treba sanacijo bank, razbremenitev prezadolženosti gospodarstva in ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast," je izpostavil Möderndorfer.

Vlada bo, je dejal prvi poslanec PS-ja, dodatne ukrepe v tej smeri pripravila do konca junija oziroma do začetka julija. "Komisija je ugotovila, da je treba nadaljevati ukrepe tudi na strani povečanja prihodkov z večinoma posrednih davkov, torej tudi DDV-ja, in da je bila tudi to dobra in prava odločitev," je pojasnil Möderndorfer.

Mateja Kožuh Novak: Kako more to minister govoriti?
Za odziv na napoved finančnega mnistra Uroša Čuferja, da se bodo vladni ukrepi na izdatkovni ravni nanašali na pokojnine, češ da so del bremena prevzeli že vsi drugi deli prebivalstva, smo poklicali predsednico Zveze društev upokojencev Slovenije Matejo Kožuh Novak. "Kako more to minister govoriti," je razburjeno vprašala in izpostavila, da so bili upokojenci prvi, ki so proivolili v zniževanje pokojnin.

Pri tem je dejala, da pokojnine niso bile usklajevane že tri leta in da je lani polovica upokojencev sprejela to, da se jim ne izplača regres. "Mislim, kaj se gre," je glede Čuferja vprašala Kožuh Novak. "To je minister, ki ima najbrž polne žepe, in ne ve, kaj pomeni živeti s 300, 200 evri. 100.000 upokojencev ima manj kot 300 evrov pokojnine. To niso majhne številke. 10 odstotkov jih ima več kot 1.000 evrov," je dejala in dodala: "Ena sama izjava enega mladega ministra še ne pomeni, da vlada dela slabo. Mi moramo pomagati vladi, ampak mora delati tako, da ne prizadene najbolj ogroženih."

DeSUS: Potrebne strukturne spremembe
Tudi vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša meni, da so bili dosedanji ukrepi "dejansko ukrepi, s katerimi smo gasili", pri čemer je napovedal, da bodo zdaj morale slediti še nekatere strukturne spremembe. "Če strukturnih sprememb ne bomo naredili, potem seveda ti začetni, gasilni ukrepi ne bodo dokončno delovali in tudi mi ne bomo prišli iz krize," je dejal.

Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec pa je zaskrbljen zaradi Čuferjeve izjave glede upokojencev. Odločno zanika očitke, da upokojenci še niso ničesar prispevali k reševanju krize. "Že v Pahorjevi vladi so upokojenci prispevali, tako da so se takrat pokojnine le polovično usklajevale z rastjo plač. Drugi korak je bil, da tisti upokojenci z višjo pokojnino od 622 evrov ne dobijo dodatka za rekreacijo," je izpostavil in zatrdil, da v DeSUS-u ne bodo privolili v to, da bi se pokojnine dodatno zniževale, ker so že tako in tako nizke.

"Povprečna pokojnina je pod pragom minimalne plače, kar pomeni, da povprečna pokojnina ne zadostuje za normalno preživetje. Tukaj ne vidimo možnosti, da bi sprejemali varčevalne ukrepe in s tem konsolidirali javne finance," je dejal Erjavec.

ZSSS: Bruselj vztraja pri skrajnih oblikah varčevanja
Priporočila Evropske komisije nas ne bodo pripeljale iz krize, ampak jo bodo poglabljala, meni predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič. Priporočila pomenijo, da Bruselj žal vztraja pri "ekstremnih oblikah varčevanja," je poudaril.

Semolič se tako ne strinja s predlogom, naj se vzdržnost pokojninskega sistema okrepi med drugim z navezavo zakonsko predpisane upokojitvene starosti na podaljšanje življenjske borze. "To bo takoj imelo negativne učinke in bo pospešilo upokojevanje tistih, ki bi želeli delati dlje," je dejal Semolič.

Bruselj želi tudi, da Slovenija gradi konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest na politiki plač, kar Semoličevih razume kot napoved zniževanja minimalne plače.

Tudi deregulacija poklicev ni dobra, opozarjajo v ZSSS-ju, ker krepi socialni damping v tem delu Evrope. Nesocialno je tudi znižanje socialnih transferjev, je dejal Semolič, ki je kritičen do tega, da ni govora o boju proti revščini ali o tem, da bi z vlaganji v raziskave in razvoj dosegli izhod iz krize.

Priporočilo, da je treba doseči finančno konsolidacijo s celovitimi strukturnimi reformami, po mnenju Semoliča napeljuje k dodatnim spremembam v delovnopravni zakonodaji. A nekatera priporočila Bruslja so za ZSSS tudi dobra, med njimi priporočilo, naj se pregleda regulativni okvir za banke in na podlagi tega pregleda okrepi nadzorne zmogljivosti, preglednost in statistična razkritja.¸

Lukšič: Vladni ukrepi prinašajo Sloveniji novo vizijo
Medtem ko Janša vidi vladne ukrepe, ki jih je danes ocenil Bruselj, predvsem kot nadaljevanje njegove politike, pa predsednik SD-ja Igor Lukšič meni, da so priporočila EK-ja potrdila, da je "Janševa vlada delala slabo, zato je bila nenehno v strahu, da bo prišla bruseljska trojka".

Lukšič je še dejal, da je bil Janša julija lani "že ves prestrašen, češ da je konec mandata in suverenosti Slovenije", aktualni vladi pa je po besedah Lukšiča v dveh mesecih uspelo pripraviti ukrepe, ki Sloveniji prinašajo novo vizijo.

Vlada sicer ve, da je treba vse to, kar je Evropska komisija priporočila Sloveniji, narediti, je prepričan Lukšič. Prioriteta je sanacija bank, je dejal in dodal, da je Komisija upravičeno opozorila tudi na pravosodje v Sloveniji.

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han pa meni, da k takšnemu mnenju Komisije ni pripomogel vpis fiskalnega pravila v ustavo, ki ga v SD-ju sicer niso podprli. Je pa zagotovo "pomagala" sprememba referendumske ureditve, je dejal Han.

V SD-ju zdaj menijo, da je ključno, da vlada ostane skupaj in da Evropi jasno zagotovilo, da pri nas vlada politična stabilnost.

SLS: Zdaj pa SDH in slaba banka
Na bruseljska priporočila so se odzvali tudi v SLS-u. Predsednik stranke Franc Bogovič je dejal, da je treba najprej začeti mašiti luknje vrča, iz katerih izteka, preden se bomo odločili, da bomo na novo začeli nalivati v ta vrč z novimi davki. V to smer gredo tudi priporočila Komisije, meni Bogovič.

Bogovič je kot pomembna ukrepa izpostavil operativnost Slovenskega državnega holdinga in vzpostavitev slabe banke.

NSi: Tej vladi je lažje zaradi razumevajoče opozicije
Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je označila priporočila Komisije za dobronamerna, a vse, kar je vlada navedla v reformnem programu, je treba tudi izvesti, je dejala. Sedanja vlada ima nekoliko lažje delo, ker "opozicija razume, da je treba reforme izvesti", še meni Ljudmila Novak.

Tudi predsednica NSi-ja je poudarila, da se priporočila nanašajo tudi na delovanje sodstva, prav tako pa je izpostavila slabo banko in Slovenski državni holding. Poročilo Bruslja pa je po njenem mnenju pomembno tudi zato, ker je zdaj tudi Komisija "priznala, da so predlogi dobri, samo izvesti jih je treba; to je signal tudi za javnost".

Virant: Slovenija je na pravi poti
Slovenija je po mnenju Komisije z nadaljevanjem ključnih projektov, kot sta med drugim fiskalna konsolidacija in slaba banka, na pravi poti, meni predsednik DL-ja Gregor Virant. Za Komisijo je bilo zelo pomembno, da so bile sprejete ustavne spremembe glede fiskalnega pravila in referendumov, je dejal.

"Priporočila so napisana tako, kot bi jih napisala Državljanska lista, in so v popolnem sozvočju z našim programom," je dejal Virant, ki izpostavlja konkurenčnost okolja. "DL je že ob sprejemanju reforme trga dela opozarjal, da je bil storjeni korak bistveno premajhen, da se trg dela zares fleksibilizira in da Slovenija po tej plati postane konkurenčna," je dejal.

Da se je med priporočili Komisije znašlo tudi področje pravosodja, pa pri DL-ju razumejo kot podporo pravosodnemu ministru Senku Pličaniču za izvedbo potrebnih sprememb.