Na spominski plošči je navedeno, da so se maja 1991 v Poljčah sešli člani razširjenega predsedstva in ključni ministri slovenske vlade, poveljniki teritorialne obrambe in posebnih enot policije ter na predlog ministra za obrambo potrdili smernice za obrambo Slovenije v primeru agresije Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Smernice so bile 26. junija 1991 ob napadu JLA uporabljene kot strateški dokument v vojni za Slovenijo. V njej so slovenske obrambne sile ubranile domovino in porazile agresorsko jugoslovansko armado.

Premier Janez Janša, ki je bil v času osamosvajanja Slovenije minister za obrambo, je v slavnostnem nagovoru pojasnil, da je bil čas pred 30 leti povsem drugačen. Takrat se je teritorialna obramba skupaj s slovensko policijo aktivno pripravljala na obrambo domovine, da bi bila uspešna, pa je poleg orožja manjkalo tudi nekaj strateških načrtov, zato so v Poljčah razdelali smernice, da bi bila Slovenija sposobna na novo razglašeno državo tudi braniti.

Pol leta pred tem se je prav tako v Poljčah sešla vladajoča koalicija in se odločila za plebiscit o osamosvojitvi države. Dva tedna pred ponovnim sestankom v Poljčah in sprejetjem smernic pa je Demosova koalicija znova pretehtala položaj in – čeprav je bilo veliko tveganj in nasprotovanj – odločila, da bo osamosvojitev izvedena de facto, tako da Slovenija tudi efektivno prevzame oblast. "Vsi smo vedeli, da bo to pomenilo spopad z JLA," se je dogodkov spomnil Janša.

Janša je poudaril, da je bil to čas, ko smo bili sami, saj sta se takratna Evropa in svet, na katera smo računali, ukvarjala s tem, kako ohraniti Jugoslavijo enotno. "Kljub temu smo sprejeli smernice, kjer je jasno opisano ne le, da se bomo uprli, ampak kako se bomo uprli in kako bomo skušali izkoristiti naše strateške prednosti, da se bomo borili doma in da imamo za sabo enotno odločitev ljudstva," je dejal Janša in pojasnil, da so smernice sprejeli enotno, čeprav je bilo pred tem veliko razprave in vprašanj.

Na podlagi teh smernic je nato delovala Slovenija 26. maja 1991 in organizirala obrambo. Že pred tem so se v smernicah pripravili na različne variante, med drugim tudi na oboroženo agresijo in odpor proti njej ter osvoboditev države.

Policija in teritorialna obramba sta po oblikovanju smernic izdelali vrsto podrobnih načrtov, med drugim, kako zavzeti skladišča orožja in zavarovati mejne prehode, predvsem pa – kako okrepiti moštvo. Na tej podlagi je bilo vpoklicanih 5000 rezervistov. "Iz njih smo formirali jurišne odrede po območnih štabih in večino bojnih akcij so v junijski in julijski vojni uspešno opravili prav ti jurišniki," je pojasnil Janša.

Kot je poudaril Janša, se danes morda komu vse to zdi enostavno, vendar pa v tistih časih nikakor ni bilo. "Vsi, ki smo se pred 30 leti zbrali na tem mestu, smo se zavedali, da gre zares in da nosimo na ramenih velikansko odgovornost za usodo odločitve, ki jo je ljudstvo izglasovalo na plebiscitu," je dejal Janša in dodal, da smo danes, kljub vsem težavam, s katerimi se spoprijemamo, lahko veseli, da se je izteklo, kot se je.