Ob tem je pojasnil, da bi to zahtevalo takojšnje sprejetje dodatnih intervencijskih ukrepov, ki pa bi v standard ljudi posegli bistveno bolj kot kateri koli ukrepi do zdaj. Po njegovi oceni gre za izjemno resno zadevo, zato tiste, ki so dali besedo, poziva, naj jo tudi držijo.

Gre za obljubo partnerjem v EU-ju
Zavrnitev tega pravila bi pomenila tudi, da v tem mandatu glasovanja o fiskalnem pravilu ne bi mogli več ponavljati. V tem primeru bi morali razpisati nove volitve in oblikovati nov parlament.

Janša je še dejal, da gre pri fiskalnem pravilu za obvezo, ki smo jo sprejeli z ratifikacijo fiskalnega pakta, in hkrati za obljubo, ki jo je Slovenija poslala partnerjem v EU-ju na začetku tega leta, ko je bilo doseženo politično soglasje vseh parlamentarnih strank, je dejal Janša. Poudaril je, da je bilo to politično soglasje doseženo, še preden je prisegla njegova vlada.

Ukrepi glede NLB-ja še ta mesec v DZ
O slovenskih bankah je Janša dejal, da je vlada v teh dneh dobila prve točnejše podatke o razmerah v Novi Ljubljanski banki, o drugih bankah pa podatkov še nima. Razmere v NLB-ju lahko Slovenija po njegovi presoji obvlada sama, vendar bo morala sprejeti določene ukrepe, ki jih bo v DZ poslala še ta mesec.

Ponovno je dejal, da meni, da ne bo treba zaprositi za tujo pomoč in se s tem odreči delu suverenosti.

Janša: Pol milijarde evrov za izbrisane bi bil torpedo v finančni sistem
Premier se je odzval tudi na sodbo Evropskega sodišča glede izbrisanih. Pojasnil je, da jo še preučujejo, če bo Slovenija morala plačati pol milijarde evrov, pa bo to sabotaža oz. torpedo v slovenski finančni sistem, ki nas bo približal grškemu scenariju.

Poziva predsednika SD-ja Igorja Lukšiča k rekonstrukciji vlade Janša ni želel komentirati, saj, kot je dejal, gre za nepomembno temo.

"Podravje ima nekaj svetlih točk"
Vlada je sicer končala delovni obisk v Podravju, ki ga je po besedah Janše kriza precej prizadela, a ima nekaj svetlih točk, ki bi regijo lahko potegnile v prihodnost.

Kriza je regijo prizadela premo sorazmerno s stanjem, v katerem je bila pred njo, deležna pa je bila manj pomoči od slovenskega povprečja, je novinarjem v Lenartu povedal Janša. Kljub temu predsednik vlade ugotavlja, da so si številna podjetja v kriznih razmerah pomagala sama in si opomogla, prav v njih pa danes leži ključna razvojna perspektiva regije.

Omenil je obisk podjetniškega inkubatorja Tovarna podjemov, kjer so jim predstavili nekatere rešitve, ki bi lahko v prihodnjih letih predstavljale tudi preboj v evropskem in svetovnem smislu. Vlada se bo po njegovih zagotovilih trudila, da bo ustvarila tako okolje, ki bo to omogočalo.

Regija ima po njegovih besedah okoli 90.000 zaposlenih in okoli 15.000 brezposelnih, a mnoga podjetja neuspešno iščejo kovinarje, strojnike, turistične delavce ipd., ugotavlja Janša. Bliža se tudi začetek nove finančne perspektive z znatnimi razpoložljivimi sredstvi. Premier je zato pozval podjetja in občine, naj začno že zdaj pripravljati programe, saj bodo to edina realna sredstva, ki bodo na voljo.
Finančna suša
Gospodarski minister Radovan Žerjav je ocenil, da regija potrebuje investicije "bolj kot Sahara vode". Za nekatere bo v naslednjih mesecih treba poiskati primerne rešitve, je ugotovil Žerjav. Pri tem je izpostavil zlasti razvoj mariborskega letališča v povezavi z logistično platformo in morebitno oživitev avtomobilske in lesne industrije.

Minister je kot pozitivno zgodbo regije izpostavil tudi področje turizma ter podjetja Lumar, Impol in Ledinek. Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač pa je dodal, da je v dolgoročnih razvojnih programih vlade za regijo predvidenih 82 projektov, skupno vrednih več kot milijardo evrov. V glavnem gre za železniške in cestne projekte, v Mariboru pa tudi za projekt posodobitve letališke infrastrukture.