Vsaka stavka se enkrat konča s takšnim ali drugačnim kompromisom, je po srečanju s člani predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije in upravnega odbora Združenja Manager povedal Janša.

Ob tem ga "nekoliko žalosti", da se stavka pripravlja že od samega začetka, ko sploh še ni bilo jasno, kakšen bo izid pogajanj. Poudaril je, da pogajanja še vedno potekajo, ukrepi še niso dokončno sprejeti, zato za stavko ni nobenih formalnih razlogov, zato tudi ne bo plačana. Prav je, da sindikalni voditelji, ki pozivajo k stavki, to svojemu članstvu tudi jasno povedo, je dejal.

Zastraševanje v Janševi maniri, meni Štrukelj
Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je še pred začetkom današnjih pogajanj z vlado dejal, da vlada "že zdaj krši veljavne dogovore, in če delodajalec krši veljavne dogovore, mora tudi nositi stroške stavke".

Štrukelj je ob robu pogajanj premierjevo napoved komentiral z besedami, da "Janša v sebi lastni maniri spet grozi". Po njegovem mnenju predsednik vlade o tem ne more odločati, temveč bo o tem odločalo sodišče, zato bo moral premier počakati.

Vodja dela pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič pa se sklicuje na 13. oktobra 2010 podpisani sporazum med takratno vlado in sindikati. Dejal je, da so se v njem sporazumeli, da bo ob morebitni ponovni stavki, ki bi bila posledica kršitve tega sporazuma, takšna stavka plačana. Po besedah Ščernjaviča je zato Janševa napoved "neprimerno in dodatno zastraševanje" stavkajočih in delavcev, sporazum pa da je obvezujoč tudi za zdajšnjo vlado.
Na slovenskem Titaniku
Napovedana stavka javnega sektorja je krivična do ljudi v gospodarstvu, pa meni predsednik Združenja Manager Dejan Turk. Turk je stanje v državi primerjal z ladjo Titanik, ki je že zadela ob ledeno goro, nekateri pa še vedno "plešejo na palubi in ne opazijo, kaj se dogaja". "Plujemo proti stečaju naše države," je opozoril in podprl vladne ukrepe, ki so po njegovem mnenju "edina pot".

Napovedani varčevalni ukrepi oziroma ukrepi za racionalizacijo v javnem sektorju pa so "zgolj kakšnih 10 odstotkov tega, kar je treba narediti v tem mandatu, da bo Slovenija postala za gospodarstvo prijazno okolje, da bomo imeli pozitivno gospodarsko rast in bomo lahko financirali vse tiste potrebe v javnem sektorju in širše, ko gre za zagotavljanje normalnega funkcioniranja družbe", je po srečanju s člani predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in upravnega odbora Združenja Manager dejal premier Janez Janša.

Poudaril je še, da napovedani ukrepi niso strogi, sindikalistom pa je svetoval, naj jih primerjajo z ukrepi po EU-ju in preverijo tudi ceno, ki jo je v zadnjih letih plačalo gospodarstvo. Za stavko ni "nikakršne potrebe, Slovenija pa nima alternative", je še poudaril.

Predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič je izpostavil, da gospodarstvo povsem podpira vladne varčevalne namere. Gospodarstvo je v zadnjih štirih letih napravilo veliko racionalizacijo in število zaposlenih zmanjšalo za 80.000, medtem ko se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 9.000, je poudaril in dodal, da jih veseli, da so varčevalni ukrepi le začetek.