Premier Janez Janša je zaradi non-paperja klical v BiH in se pogovoril z bošnjaškim članom predsedstva BiH-a Šefikom Džaferovićem. V telefonskem pogovoru je obvestil Džaferovića, da non-paper, ki bi ga bilo mogoče povezati s slovensko vlado in bi vseboval spremembe meja ali spodkopavanje ozemeljske celovitosti BiH-a, ne obstaja. Janša je dejal, da Slovenija podpira suverenost in ozemeljsko celovitost BiH-a, pa tudi njegovo evroatlantsko pot ob popolnem spoštovanju daytonskega mirovnega sporazuma, je sporočilo predsedstvo BiH-a na svoji spletni strani.

Džaferović je v pogovoru poudaril, da je treba takoj na začetku onemogočiti vsakršen govor o etničnih in ozemeljskih delitvah BiH-a. Edina pot za BiH je njegova nadaljnja notranja reintegracija in evroatlantska integracija, je dodal. Govorila sta tudi o slovenskem predsedovanju Svetu EU-ja v drugi polovici leta in za takrat načrtovanem vrhu EU-ja in držav Zahodnega Balkana, ki ga bo gostila Slovenija in katerega glavna tema naj bi bila pospešitev integracije držav Zahodnega Balkana v EU-ju.

V kabinetu predsednika vlade so potrdili, da sta se premier Janša in Džaferović pogovarjala po telefonu. Glede vsebine pa so sporočili, da sta se "pogovarjala o pripravah na neformalni vrh EU-ja o Zahodnem Balkanu v času slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja".

Sorodna novica Neuradni dokument o mejah na Balkanu: Bruselj ga "ni videl" - Dodik in Vučić ne vesta zanj

Pahor: "Nisem bil seznanjen z non-paperjem"

Član predsedstva BiH-a Šefik Džaferović je pretekli teden za medije sicer potrdil, da je slovenski predsednik Borut Pahor na marčevskem obisku v BiH-u na srečanju s predsedstvom BiH-a dejal, da so v EU-ju vse pogostejše ideje o tem, da bi bilo treba dokončati razpad Jugoslavije in šele nato sprejeti države Zahodnega Balkana v Unijo. Član predsedstva BiH-a Komšić pa je po poročanju medijev dejal, da je Pahor nato vprašal: "Ali se lahko vi v BiH-u mirno razidete?"

Po Komšićevih besedah sta on in Džaferović dejala, da mirna razdružitev države ni mogoča, član predsedstva Milorad Dodik pa da je dejal nasprotno. Džaferović je še dejal, da sta on in Komšić dejala, da tisti, ki zagovarjajo takšne ideje, "vodijo to državo in celo regijo v novo vojno", po njegovih besedah pa se je s takšno oceno strinjal tudi Pahor.

Predsednik države Borut Pahor se je z novinarsko konferenco odzval na razkritje neuradnega diplomatskega dokumenta (non-paper) o mejah na Zahodnem Balkanu, pojasnil pa je tudi svoje vprašanje trem članom predsedstva BiH-a med nedavnim obiskom, ali se lahko zgodi mirna razdružitev BiH-a. Novinarjem je tokrat pojasnil, da ni bil ne pred začetkom obiska BiH-a ne po koncu seznanjen s kakšnim non-paperjem. "Zamisli o dokončnem razpadu Jugoslavije in spremembi meja odločno nasprotujem, ker ne verjamem, da je to mogoče doseči po mirni poti," je dejal.

Po njegovih besedah sta dva člana predsedstva govorila o tem, ali je bila opcija o spremembi meja na Zahodnem Balkanu na mizi. "Nisem razumel, zakaj gre. Nisem vprašal zato, ker bi se strinjal s tem, temveč kot nekdo, ki je zaskrbljen. Kasneje se je izkazalo, kar domnevam, da so razpolagali z informacijo, da obstaja neki non-paper, jaz pa tega nisem vedel," je razložil in dodal, da je nastala zadrega, ki se bo pojasnila, in da ni bilo nobene zarote. Pripravljen pa je tudi sprejeti vabilo za govor pred DZ-jem, če bo prejel vabilo.

Pomen sprave in širitve EU-ja na Zahodni Balkan

Pahor je spregovoril o pomembnosti širitve Evropske unije na Zahodni Balkan in o pomenu sprave za prihodnost BiH. "Sem eden redkih voditeljev držav, ki za prihodnost BiH-a poudarja pomen sprave," je poudaril.

"Če ne bo širitve Evropske unije ali pa bo širitev močno zamujala, se bo v tej regiji počasi prijela teza, da razpad nekdanje Jugoslavije pravzaprav še ni končan in da je treba namesto obstoječih meja uveljaviti etnične meje. Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da je zelo malo možnosti, da bi tak proces potekal po mirni poti brez konfliktov, ki bi lahko zamajali tudi varnost in stabilnost širše v Jugovzhodni Evropi. Zato sem že večkrat dejal, da je širitev Evropske unije na Zahodni Balkan ekskluzivno politično vprašanje, ki terja tudi od Evropske unije neko še bolj premišljeno strategijo," je še navedel predsednik republike.

Plenković dokument videl v slovenskih medijih

Hrvaški premier Andrej Plenković je povedal, da se je z vsebino neuradnega diplomatskega dokumenta o Zahodnem Balkanu seznanil v slovenskih medijih, poroča STA. Plenković je pred novinarje stopil ob današnjem obisku v istrski županiji v Pulju. Ti so ga med drugim spraševali, ali je seznanjen s t. i. non-paperjem o mejah na Zahodnem Balkanu, ki med drugim vključuje ideje o razdružitvi BiH ter združitvi Kosova in Albanije, ter ali meni, da je dokument verodostojen.

"Videl sem ga, ker je bil včeraj (v četrtek) objavljen na nekem slovenskem portalu, in sem ga prebral. Noben segment našega sistema ni prejel tega dokumenta ne formalno ne neformalno," je v svojem sploh prvem odzivu na sporni non-paper na kratko odgovoril Plenković.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je medtem med dvodnevnim obiskom v BiH-u v sredo in četrtek povedal, da ni nobenih dokazov o obstoju "fantomskega" non-paperja Slovenije, ki naj bi govoril o razdružitvi BiH-a. Povedal je, da obstaja samo hrvaški non-paper o BiH-u, ki ga je skupaj s petimi članicami EU-ja, tudi Slovenijo, predstavil prejšnji mesec v Bruslju. Pobudo, da bi pomagali BiH-u pri pridobitvi statusa kandidatke za članstvo v EU-ju, so podprle še Bolgarija, Ciper, Grčija in Madžarska.

Opozorila o nevarnosti, ki izhajajo iz neuradnega dokumenta

Medtem je bošnjaški član predsedstva BiH-a Šefik Džaferović v pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu opozoril na nevarnosti, ki izhajajo iz omenjenega neuradnega dokumenta. Poudaril je, da so zamisli o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu povzročile resno destabilizacijo in vznemirjenost v BiH-u, saj so v javnosti ustvarile vtis, da si nekateri krogi v EU-ju prizadevajo za ogrožanje ozemeljske celovitosti BiH-a.

Pojasnil je, da v srbski entiteti Republiki Srbski "separatistične politične sile" že dalj časa grozijo z odcepitvijo od BiH-a, navedbe iz non-paperja pa pojasnjujejo kot dokaz o podpori takšnim pobudam znotraj EU-ja, je poročala tiskovna agencija Federacije BiH-a Fena. Džaferović je poudaril, da izkušnje iz prejšnjega stoletja, vključno z genocidom v Srebrenici, kažejo, da bi prikrojevanje meja ogrozilo mir v BiH-u in na Zahodnem Balkanu, posledično pa tudi stabilnost Evrope, ki temelji na nespremenljivosti meja. "Glede na to, da gre za zelo nevarne zadeve, sem začutil potrebo, da vas opozorim, da je tovrstne pobude treba onemogočiti na samem začetku. BiH pričakuje od EU-ja več pozornosti za verodostojno perspektivo članstva v EU-ju," je zapisal Džaferović v pismu Michelu.

Predsednik največje bošnjaške stranke v BiH-u, SDA, Bakir Izetbegović pa je podobno pismo naslovil na predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija in predsednika Evropske ljudske stranke (EPP) Donalda Tuska. Zapisal je, da ne ve, kdo je avtor in prejemnik non-paperja, da pa je "jasno, da te teze zagovarja del desničarskih in profašističnih strank v Evropi, ki so pod vplivom malignih sil zunaj Evrope" in ki ne predstavljajo nevarnosti samo za BiH, temveč tudi za celoten EU, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Tudi Izetbegović opozarja, da bi delitev BiH-a nedvomno pripeljala do spopadov, ki bi se potem razširili na celotno regijo. Meni, da bi Evropski parlament in preostale evropske institucije morale še enkrat jasno izpostaviti zavezanost načelu nedotakljivosti meja v celotni Evropi in pomagati BiH-u na poti v članstvo v EU-ju.

Za predsednika HDZ-ja BiH-a Dragana Čovića pa je non-paper zgolj spodbuda politikom v BiH-u, da se lotijo dela in ne zapravljajo časa z razpravami, kot je ta, ali je mogoča mirna razdružitev države ali ne. "Moramo uvesti reforme, da ne bi govorili o razdružitvi BiH-a," je izjavil Čović med obiskom v Kiseljaku. Letos sta po njegovi oceni najpomembnejši reforma volilne zakonodaje in sprememba ustave BiH-a, da bi to reformo bilo mogoče izvesti, je še poročala Hina.

LMŠ zahteva sklic Knovsa

Poslanec LMŠ-ja Rudi Medved je v državnem zboru po poročanju STA-ja predstavil zahtevo za sklic nujne seje komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb zaradi morebitnega vpliva neuradnega diplomatskega dokumenta o Zahodnem Balkanu na varnostne razmere.

LMŠ zahteva sklic nujne seje Knovsa, na katero bi povabili direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, da jim predstavi trenutni varnostni položaj na Zahodnem Balkanu, saj domnevajo, da se ta poslabšuje. Zanima jih tudi ocena varnostne ogroženosti Slovenije v tem primeru, želijo pa tudi oceno, ali je zaradi tega ogrožen strateški interes Slovenije.

Medved je pojasnil, da uradnega sklica seje še ni in da bodo presodili, ali je treba nanjo povabiti še koga, morda tudi Janšo.