Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je, potem ko je označil Delo za režimski časopis, ker je v arhivu poiskalo dokumente, ki jih je njegova stranka objavila na spletni strani in z njimi dokazovala, da je predsednik države Danilo Türk o napadu v Velikovcu leta 1979 vedel več, kot pravi, zdaj svojo plat zgodbe prestavil tudi v Odmevih. Slavku Bobovniku je zatrdil, da nima nič proti, če se zadeve raziščejo. "Pričakujem pa, da bodo pristojni preiskali tudi uničevanje arhivov," je dodal.

Večina tistih, ki so danes bili v Arhivu Slovenije, pravi, da ste dokument na vaši spletni strani priredili. Da ste ga sestavili iz treh dokumentov?
Tudi če bi to držalo, pa ne drži, je Turk dokumente svojega predhodnika dobil, ker je njegov naslednik. Dokumenti so bili torej na njegovi mizi nekaj mesecev po napadu v Velikovcu, saj je bil sekretar pri Hartmanu, nekaj mesecev pozneje pa tudi predsednik komisije. Tega dokumenta, ki je bil danes predstavljen v arhivih, nismo našli. Dokumente, ki smo jih mi objavili, smo našli po pregledanih 20 škatlah arhiva manjšinske komisije pri SZDL-ju. To, kar so sodelavci prinesli iz arhiva, smo objavili. Vsak dokument ima svoj datum, natančno se ve, kdaj je nastal. V spremnem dopisu natančno piše, za kaj gre: 'Za informacijo o sodnem procesu Vidmar - Blaj, katero smo prejeli od ambasade SFR Jugoslavije na Dunaju.' In v teh prilogah je to.

Gospod Türk je nedvomno dobil dokument, ki ste ga tudi vi pokazali, in dobil je štiri strani, ki sledijo začetni naslovni strani. Drugi dokumenti pa so nastali leta 1979 in so prišli na naslov komisije, ko je še ni vodil Danilo Türk, ampak Hartman. Je dokument na vaši spletni strani sestavljen iz treh dokumentov?
Ne, naš dokument so skenirani dokumenti, ki smo jih pred približno enim letom našli v Arhivu Republike Slovenije.

Ki ste jih potem sestavili v en dokument?
Ne. Tako, kot smo jih našli tam, tako so predstavljeni. Nikoli nismo trdili, da se vsi ti dokumenti, ki so priloga osnovnega dopisa, nanašajo na poročila ambasade, ker je tudi iz samih dokumentov razvidno, da to niso poročila ambasade. Na vsakem je datum in noben ni ponarejen.

Tega niti nismo trdili. Mislim pa, da bi zdaj podcenjevala gledalce, če bi zdaj rekla, da se tisto, kar ste objavili na spletni strani, ne nanaša na čas, ko je bil predsednik Türk na čelu komisije za manjšince.
Nanaša se tudi na ta čas. Nikoli nismo trdili, da je bil predsednik Türk takrat, ko se je atentat zgodil – septembra 1979 - v funkciji, da bi bil o tem obveščen. To se je potem pojavilo v medijih. Ne bi bilo logično, da bi bil o tem obveščen, glede na funkcijo, ki jo je takrat opravljal. Je pa dobival o tem informacije, takoj ko je bil postavljen na mesto predsednika komisije. In predsednik Türk je lani zatrdil, da leta 2010 o napadu ne ve nič, razen to, kar je izvedel iz medijev. To enostavno ni res. Leta 1980 je dobil dokumente, iz katerih se je seznanil s stvarmi, ki niso bile v medijih.

Dobil je štiri strani dokumentov leta 1980.
Ne, dobil je več, le mi smo objavili samo štiri. V arhivu se je našlo na desetine dokumentov.

A to so dokumenti, ki jih je dobil njegov predhodnik.
Ko je postal predsednik komisije – tri mesece po atentatu –, je podedoval tudi vse dokumente, ki jih je imel njegov predhodnik.

Gospod Janša, zdaj ne govoriva o vsebini. To, kar imate vi v mapi, je sestavljeno iz več škatel o Velikovcu.
Vsebina je, kar je predsednik vedel takrat in kaj je vedel lani.

Kdo je pripravljal in kdo je te dokumente do zdaj videl v vaši stranki?
Videli so jih vsi, ki so jih videli na spletni strani. V arhivu so jih poiskali strokovni sodelavci, nato so jih skenirali in dali na spletno stran. Morda je bil vrstni red takrat nekoliko drugačen. Jaz nimam nič proti temu, da se zadeve raziščejo. Pričakujem pa, da bodo pristojni preiskali tudi uničevanje arhivov. Gospod Potrč je bil eden izmed petih ključnih funkcionarjev v tej državi pred demokratičnimi spremembami in v tistem času se je uničilo 25 odstotkov slovenskega arhivskega gradiva.

Ampak pokazali so nam tudi to, kar imate vi v mapi. Kako so torej manipulirali z nami? Vsebina najinih dokumentov je ista.
Ne, ni. Nekatere stvari so iste, nekatere pa ne. Nekatere od teh prilog so bile priloge različnih dopisov. To je mogoče ugotoviti, če se pregleda celoten arhiv.

Mislim, da smo dobro pregledali, pa do tega zaključka nismo prišli.
Naši strokovni sodelavci so nekaj dni prebili v arhivu in pregledali okoli 20 odstotkov vsega. Vi tega niste mogli pregledati v eni uri.

Manjšina v Avstriji pravi, da ji delate škodo tudi zdaj s pogrevanjem teh zgodb. Šturm dodaja, da tudi če so v arhivih kazniva dejanja, so ta zastarala.
Slišal sem tako gospoda Šturma kot ljudi iz vodstva Narodnega sveta Koroških Slovencev, ki so dejali, naj se stvari razčistijo in da so proti zapiranju arhivov.

Profesor Šturm pravi, da so morebitna kazniva dejanja zastarala.
Nekatera da, dvomim pa, da so zastarala kazniva dejanja državnega terorizma. A ne gre za to. Ta zadeva se danes ne bi odpirala, če vlada ne bi čez noč spisala zakona, da zapira arhive.

Tudi vi, g. Janša, ste sprejeli zakon, ki je odprl arhive, in uredbo, ki jih je zapirala.
To ni res. Preberite to uredbo, ki omogoča predajo arhivov iz Sove v Arhiv RS. Nikjer jih ne zapira.

Na podlagi te uredbe je bil sestavljen sporazum, da ostane del dokumentov zaprtih.
Ta sporazum, če je bil sestavljen, je nezakonit.

Vladi očitate, da se ukvarja z obrobnimi zadevami. Ampak zdi se, da jo tudi vi nenehno pošiljate k manj pomembnim rečem?
Publicist Omerza je avgusta lani zaprosil za dostop do arhivov, ki pa mu ni omogočen, kljub temu da mu zakon to garantira. Namesto da bi se vlada ukvarjala s krizo, je raje hitro spisala novi zakon o arhivih, ki omogoča, da ostaja del arhivov Sove zaprt. Mi smo šele na to reagirali. Ni opozicija sprožila te teme.