Janša in ruski predsednik sta izrazila zadovoljstvo z razvojem dvostranskih odnosov med državama. Slovenski premier je z gospodarsko delegacijo na dvodnevnem obisku v Rusiji zato, ker je to eden izmed velikih trgov za slovensko gospodarstvo, ki še raste.

"Blagovna in storitvena menjava ter investicije gospodarstev v obeh državah se povečujejo, so večje kot v času pred krizo," je dejal Janša.

Kot je pojasnil, dobivajo z ruske strani zagotovila, da so slovenske investicije v Rusiji varne, slovenska stran pa poskuša rusko vlado in predvsem potencialne investitorje v Sloveniji prepričati, "da bomo v prihodnjih nekaj mesecih uredili hišo".

Putin je na pogovoru z Janšo izrazil zadovoljstvo z razvojem dvostranskih odnosov med državama in spomnil, da rastejo tudi vzajemne naložbe, pri čemer je opozoril, da bi morali medsebojno trgovino tudi diverzificirati.

Predtem se je Janša na pogovoru sešel še s predsednikom uprave ruskega plinskega giganta Gazprom Aleksejem Millerjem.

Krona trdih, a korektnih pogajanj
Vrhunec obiska bo v torek, ko bosta Miller in direktor slovenske družbe Plinovodi Marjan Eberlinc v prisotnosti Janše in ruskega premierja Dmitrija Medvedjeva podpisala sklep o končni investicijski odločitvi družbenikov podjetja Južni tok Slovenija.

"Pogovarjali smo se o zaključku te dokaj dolge poti do jutrišnjega podpisa končne investicijske odločitve. To je neka krona na tej zgodbi, ki smo je vsi zelo veseli. Pogajanja so bila z obeh strani, kot so me seznanili pogajalci, trda, vendar korektna," je po srečanju z Millerjem dejal Janša.

Podpis predstavlja dokončno odobritev gradnje slovenskega dela plinovoda Južni tok, ki bo ruski plin čez Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko in Slovenijo pripeljal do Italije.

Po dozdajšnjih načrtih naj bi čez Slovenijo potekalo 266 kilometrov plinovoda, njegova gradnja, ocenjena na okoli milijardo evrov, pa naj bi se začela šele leta 2014.

Pri slovenskem delu Južnega toka bo v veliki meri uporabljena obstoječa trasa, del pa bo nove, je pojasnil Janša in spomnil, da bo imela Slovenija koristi tudi od tranzita. "Gre za denar, ki ga bo Slovenija dobila zaradi svoje geostrateške lokacije in ga bo nato vlagala v druge infrastrukturne ali podobne koristne naložbe," je povedal.

Nabucco le na papirju, Južni tok je dejstvo
Projektu Južni tok sicer ni najbolj naklonjen EU, ki podpira gradnjo konkurenčnega plinovoda Nabucco, s katerim naj bi Evropo rešili odvisnosti od ruskega plina.

Na vprašanje o morebitnem nezadovoljstvu Bruslja z Južnim tokom je Janša dejal, da plinovoda Nabucco ni. "Nabucco je narisan na papirju z mnogimi vprašaji, medtem ko je Južni tok več ali manj dejstvo, ker ima svoje vire in ker ima na koncu tudi odjemalce," je povedal premier.

Pri Južnem toku gre za realni projekt, ki je ravno tako realen, kot je bil plinovod Severni tok, je dejal slovenski premier in dodal, da ima tudi srednji in vzhodni del Evrope pravico do varne oskrbe z energenti.

"Slovensko stališče, tudi ko gre za te razprave znotraj EU-ja, je, da ni pomembna samo diverzifikacija virov, ampak da je zelo pomembna tudi diverzifikacija poti," je dejal in dodal, da je Slovenija v pripravah na projekt Južni tok zelo natančno pregledala evropsko regulativo.

"Tisto, kar Slovenija podpisuje, je v skladu tako s tretjim energetskim svežnjem kot z drugimi pravili, ki veljajo na področju energetike v EU-ju," je zagotovil in opozoril, da bodo morale tudi druge države, ki jih Južni tok prečka, zadostiti tem pogojem.

V torek bodo v Moskvi podpisali tudi pogodbo delničarjev o ustanovitvi skupnega podjetja Telekom Južni tok.

Iskanje priložnosti za slovenska podjetja
Drugi dan obiska se bo Janša pogovarjal z Medvedjevom, odprl pa bo tudi slovensko-rusko poslovno konferenco.

Po pogovoru s Putinom je Janša nagovoril še slovenske gospodarstvenike in predstavnike slovenske poslovne skupnosti v Moskvi. Zahvalil se je vsem, ki so v kriznih časih na ruskem trgu povečali izvoz in dobiček. "Z naše strani bomo naredili, kolikor je v naši moči, da mogoče kakšno stvar zgladimo in da bo vaše delo nekoliko lažje," je zagotovil.

V Rusijo so odpotovali tudi številni predstavniki gospodarstva iz panog, ki naj bi imele veliko možnosti za rast na ruskem trgu. To so področja energetike in energetske učinkovitosti, bančništva in vlaganj, gradbeništva, avtomobilske industrije, informacijskih tehnologij in farmacije.

Po navedbah poslovnega dnevnika Finance naj bi slovenska vladna delegacija v Rusiji neuradno skušala najti tudi kupce za največje tri slovenske banke v pretežni ali večinski državni lasti in za delež države v Petrolu.

Na slovenskem bančnem trgu je sicer že ena izmed vodilnih ruskih bank, Sberbank, ki je na začetku letošnjega leta prevzela avstrijsko banko Volksbank International.