"V SDS-u ne delamo tistega, kar je všečno, ampak to, kar je prav, kar je ključna ločnica med dnevno politiko in državništvom," je dejal. Trenutno stanje v državi medtem terja glasno budnico, ena od teh bodo evropske volitve, meni.

Kot je na slavnostni akademiji v Mariboru poudaril Janša, je všečno delo marsikdaj nagrajeno, če delaš prav, pa ne, a le tak odnos omogoča, da stojiš in obstaneš. "SDS je stal in obstal," je poudaril.

Medtem ko je Janša kritičen do vlade in trenutnega stanja v državi, se sprašuje, kaj je treba storiti, da bo Slovenija šla v smer, za katero smo glasovali na plebiscitu. Po njegovem mnenju je prva stvar, ki jo potrebujemo, glasna budnica, ki jo bo SDS 21. marca organiziral na Kongresnem trgu v Ljubljani. "Tja vabimo vse ljudi dobre volje, ki jim je mar za prihodnost Slovenije," je dejal in dodal, da pa bo naslednja budnica 9. junija, ko bodo potekale volitve v Evropski parlament.

Dotaknil se je politične slike v državi in dejal, da slovenska politika ni deljena na klasično levico in desnico. Po njegovih besedah gre za "konglomerat tranzicijske levice, ki na volitvah vedno skuša zmagati na negativnem programu". "Temeljijo na klasični negativni paradigmi, ko pa dobijo večino na volitvah, pa to ni dovolj. Takrat so potrebni znanje, pogum, marljivost, povezovanje. To daje rezultate," je poudaril.

Kot pravi Janša, žal obstaja neka rdeča nit negativnega izključevalnega nastopa na volitvah, ki ima korenine 200 let nazaj v Marxovi teoriji – sovraži tistega, ki je boljši od tebe. "Na tej negativni paradigmi se v Sloveniji zadnja leta vzpostavlja levi politični pol. Ko prevzame odgovornost za vodenje države, pa se to zruši. Vsakič gre spirala nižje. To, kar imamo zdaj, bi težko poimenoval," je bil kritičen.

Na drugi strani je po njegovem mnenju demokratski pol, ki ima korenine v vrednotah slovenske osamosvojitve, ki ima izkušnje, je prepričan Janša, ki meni, da je SDS edina resna praktična alternativa stanju, ki ga imamo v Sloveniji in s katerim po njegovih besedah 70 odstotkov ljudi ni zadovoljnih.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik mariborskega odbora stranke Franc Kangler, ki je ocenil, da Slovenija stopa v pomembno, občutljivo obdobje, "družina SDS" pa je nanj pripravljena in lahko Slovenijo pripelje tja, kamor spada.

Za nosilko liste potrdili Romano Tomc

Svet SDS-a je za nosilko liste potrdil sedanjo evroposlanko Romano Tomc, nato sledijo evropski poslanec Milan Zver, podpredsednik SDS-a Aleš Hojs, poslanca Franc Breznik in Branko Grims, nekdanji mariborski župan in sedanji predsednik mariborskega odbora SDS-a Franc Kangler, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, članica podmladka SDS-a Karin Planinšek ter mednarodna sekretarka Slovenske demokratske mladine Zala Tomašič.

"Ta kandidatna lista je izjemno močna, s prekaljenimi kandidati in seveda tudi s takimi, ki nosijo s sabo novo, mlado energijo. Zato si štejem res v veliko čast, da sem lahko nosilka," je po seji sveta dejala Romana Tomc.

V SDS-u tudi pred tokratnimi evropskimi volitvami stavijo na zmago. Po besedah Tomc se bodo borili po najboljših močeh, a si ne bodo "nalagali bremena", da bi napovedovali število osvojenih poslanskih mandatov. "Verjamem pa, da bomo zmagovita lista vsekakor v slovenskem prostoru. Hkrati pa je zelo pomembno, da takšne zmagovite izide dosežejo tudi naši kolegi po drugih evropskih državah, kajti skrajni čas je, da se Evropa počasi obrne v desno," je prepričana.

Med temami, ki bodo zaznamovale kampanjo, bodo po njenem mnenju tiste, ki skrbijo vse Evropejce in se prav tako pokrivajo s skrbmi Slovencev.

Izpostavila je varnost, saj mir po njenih besedah ni več samoumeven. Tomc je prepričana tudi, da se bo treba pogovoriti o nadaljevanju zelenega prehoda, ki po njenih besedah kaže že nekaj negativnih učinkov, ki jih bo treba v prihodnje tudi popraviti. Poudarila pa je tudi skrb za evropskega kmeta in upravljanje nezakonitih migracij.

Kandidati stranke so se danes predstavili tudi na slavnostni akademiji.

Sedanji evropski poslanec Milan Zver je ob tem opozoril, da imajo evropski poslanci za svoje delo na voljo dve poti. Prva je lažja, enostavnejša, druga pa bolj strma, trnova in vključuje odpiranje perečih tematik, kar ni vedno nujno izpostavljeno v javnosti. A je prepričan, da bodo vsi kandidati SDS-a v primeru izvolitve izbrali drugo, težjo pot.

Tudi preostali kandidati so v današnjih izjavah izrazili prepričanje v močno listo, ki je po njihovi oceni, kot je med drugim dejal poslanec Franc Breznik, prava kombinacija mladostne energije in političnih izkušenj, tudi iz tujine.

Podpredsednik SDS-a Aleš Hojs pa se nadeja, da se bo v Evropskem parlamentu po volitvah vzpostavila koalicija, ki ne bo "koalicija prestiža ali koalicija nabiralcev evra, ampak bo to koalicija, ki bo Evropo popeljala v smer, kjer bodo vsi ljudje v Evropi živeli bolje".

Brez udeležbe treh poslancev

Slavnostne akademije SDS-a se niso udeležili poslanci Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh, ki niso podpisali izjave zvestobe stranki.

Romana Tomc je glede dogajanja v stranki dejala: "Temu v naši stranki rečemo demokracija, vsak ima pravico, da se odloči, kakor ve in misli, da je za njega najbolje." Po njenih besedah stranka nikogar v nič ne sili, kar bi lahko povzeli s pregovorom: "Čisti računi, dobri prijatelji". "Nadejamo se sodelovanja tudi vnaprej, ampak prav je, da se stvari postavijo tudi na svoje mesto," je še ocenila.

Podpredsednik SDS-a Aleš Hojs je poudaril, da so trije poslanski glasovi bistveno manj odločilni za stranko v opoziciji kot v koaliciji. O tem, ali gre med Janšo in Logarjem za dogovorjen manever, pa je dejal, da bi si potem oba "protagonista zaslužila oskarja".

Poslanca Franc Breznik in Alenka Helbl sta zatrdila, da poslanska skupina SDS-a ostaja trdna. "Dopuščamo demokratičen prehod, jaz sem vsa leta dobro sodeloval s kolegom Logarjem in kolegico Irgl, kakšna bo njuna odločitev, ne vem," je še dejal Breznik. "To je edina prava pot, torej dogovor, če so poti različne, če se razidemo, to ni nič narobe," pa je dejala Helbl. Kot je še dodala, pa je pričakovala, da bo Logar nabran politični kapital po predsedniških volitvah leta 2022 hitreje unovčil.

35. obletnica SDS-a

Začetki SDS-a segajo v leto 1989, ko je bila ustanovljena Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), ki se je leta 1990 preimenovala v Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS), ta pa leta 2003 v Slovensko demokratsko stranko (SDS). Stranko od leta 1992 vodi aktualni predsednik Janša.

Največji uspeh je SDS dosegel leta 2004, ko je z 29,08 odstotka glasov zmagal na volitvah in prevzel vodenje vlade. Na čelo vlade se je zatem zavihtel še dvakrat. Danes je s 27 poslanci druga največja parlamentarna stranka, ima pa tudi dva evropska poslanca.