Predsednik vlade Janez Janša je glede predloga novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je v DZ vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev in o katerem bo DZ v četrtek opravil splošno razpravo, dejal, da je predlog v nasprotju z ustavo in načelom delitve oblasti ter tudi predlogi Svetovne zdravstvene organizacije.

"Na podlagi tega predloga se ne da spopadati z nobeno epidemijo, ker bi trajalo tedne in tedne, preden bi se vsa stroka uskladila okoli določenih vprašanj," je dejal. "Postavite se v vlogo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ministrstva za zdravje in vlade ter si predstavljajte, kako bi to v praksi delovalo," je pozval v odgovoru na ustno poslansko vprašanje, ki mu ga je zastavila vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga. Zanimalo jo je vladno stališče do predloga novele.

Predlog po mnenju premierja ni zakon o preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, ampak zakon, na podlagi katerega se nalezljivim boleznim pomaga širiti. Pristojnim namreč preprečuje, da bi pravočasno ukrepali. Kot je dejal, niti ena država članica EU-ja nima takšnih rešitev, kot jih vsebuje ta predlog.

Veljavna zakonodaja o nalezljivih boleznih je bila sicer dopolnjevana v večini protikoronskih svežnjev v skladu s priporočili Evropske komisije, Svetovne zdravstvene organizacije in odločbami ustavnega sodišča, je spomnil. Tako ni več takšna, kot je bila, je izpostavil.

Predlagana novela je medtem po njegovem mnenju nadaljevanje politike, ki jo vodijo nepovezani poslanci in večina preostale opozicije in se glasi: čim slabše, tem boljše za nas, in to ne glede na to, kako težje bo ukrepanje vlade in pristojnih institucij v spopadu z epidemijo covida-19, koliko bo bolnih in mrtvih. "To je zelo zavržno," je poudaril.

Predlog novele so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v parlamentarni postopek pa ga je vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev s prvopodpisanim predsednikom DZ-ja Igorjem Zorčičem.

Predlog med drugim določa, kdaj oziroma pod kakšnimi pogoji se lahko sprejemajo ukrepi na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, opredeljuje namene, vrste in obseg ukrepov, pogoje in postopek za uvedbo ter podaljševanje veljavnosti ukrepov in njihovo maksimalno trajanje.

Sorodna novica Vrtovec o energetski pomoči: "Tri mesece izpada omrežnine ne bo ohromilo sistema"

Pravna mreža zavrača Janševe navedbe

V Pravni mreži za varstvo demokracije so v odzivu zapisali, da ne drži, da bi pravna stroka vladi kadar koli očitala upravljanje epidemije z odloki. Očitek vladi in zakonodajalcu je zgolj in izključno ta, da odloki temeljijo na neustavni zakonski podlagi, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče, so navedli.

Da bi bilo upravljanje epidemije z odloki skladno z ustavo, "pa mora zakon pooblastilo za omejevanja človekovih pravic opredeliti določno in jasno, iz zakona mora biti razviden tudi namen ukrepov, hkrati mora zakon dovolj natančno opredeliti dopustne načine oziroma vrste, obseg in pogoje omejevanja človekovih pravic". "Vendar nič od tega obstoječi 39. člen ZNB-ja, ki omogoča poseganje vlade v človekovo pravico do gibanja, zbiranja in prodaje blaga in izdelkov, ne vsebuje," so poudarili.

Po njihovih besedah tudi ne drži, da je bila s protikoronskimi svežnji nadgrajena zakonska podlaga za poseganje v človekove pravice v času epidemije. "Protikoronski ukrepi niso posegali v materijo 39. člena ZNB-ja," so dodali.

Dolgotrajna oskrba, stanje v gospodarstvu ...

Prvo poslansko vprašanje premierju Janezu Janši je zastavil Branko Simonovič. Kot je spomnil, je državni zbor decembra sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, pri čemer je bilo že takrat jasno, da bo treba sprejeti številne pomembne podzakonske akte, ki bodo med drugim podrobneje opredeljevali ocenjevalno lestvico za upravičenost do dolgotrajne oskrbe, nabor in način izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe, register izvajalcev in nadzor nad njihovim delom. Podzakonski akti pa morajo biti sprejeti v treh mesecih po sprejetju zakona. Ker se bo rok iztekel 18. marca, je Simonoviča zanimalo, koliko so dopolnitve zakona že pripravljene.

Janša je odgovoril, da je bila večina zadev, ki so predvidene, da se uredijo v devetih podzakonskih aktih, že prediskutiranih med nastajanjem zakona. Prvi pravilniki bodo šli v javno obravnavo ta teden, ko bo čas tudi za pripombe strokovne in laične javnosti, je pojasnil Janša. Med njimi so pravilnik o vpisu v register izvajalcev dolgotrajne oskrbe, pravilnik o oceni upravičenosti do dolgotrajne oskrbe itd.

Zmago Jelinčič Plemeniti je Janšo vprašal, kakšno je stanje zadolženosti Slovenije in ali smo si res nakopali dolg, ki ga bomo plačevali še desetletja ter kakšno je stanje slovenskega gospodarstva.

"Lestvica uspešnosti pri spopadanju posameznih držav s pandemijo, ki je bila objavljena v britanskem The Economistu, je Slovenijo uvrstila na drugo mesto po uspešnosti, takoj za Dansko, med najbolj razvitimi državami," je dejal Janša. Lestvica pa je bila po njegovih besedah narejena na podlagi podatkov OECD-ja. Slovenija je v času pandemije ne le ohranila svoje potenciale, temveč jih je tudi povečala. "V tem času se je razpoložljivi dohodek za gospodinjstva povečal za 10 odstotkov."

Janša je še dodal, da se je Slovenija zadolžila za 20 odstotkov manj od povprečja v evrskega območju. Vrednost kapitalskih naložb na delniških trgih pa je v Sloveniji zrasla za 33 odstotkov. "V času epidemije je zaradi ukrepov, ki smo jih sprejeli, gospodarstvo napredovalo."
"Eno je pavšalno ocenjevanje na podlagi občutkov in okusov, ki so različni, drugo pa je ocenjevanje na podlagi objektivnih dejstev, številk, podatkov statističnega urada, evropskega statističnega urada, Evropske komisije, pristojnih uradov EU-ja in OECD-ja. To so nesporni podatki, na podlagi teh nespornih podatkov si lahko ustvarimo realno sliko," je ponovil premier.

Janša je razočaran nad diskurzom ob dobrih gospodarskih podatkih. "Namesto da bi bili vsi veseli, ko je Slovenija visoko uvrščena na različnih lestvicah, ko imamo dobre podatke, visoko gospodarsko rast, zgodovinsko najnižjo brezposelnost, pa so nekateri zaradi tega žalostni," je dejal. "Ni treba tekmovati samo tako, da nečemu nasprotuješ, tekmovati se da tudi tako, da poskušaš biti v nečem boljši," je poudaril in opoziciji v času priprav na volitve predlagal prav to: "Tekmujmo v tem, kdo je boljši, kdo daje na mizo boljše predloge, ne pa dvomiti o nespornih dejstvih."

Prodaja deleža sklada York v družbi Sava Turizem

Se je pa v odgovorih na poslanska vprašanja premier dotaknil še morebitne prodaje deleža sklada York v družbi Sava Turizem. "Neke druge vlade so prodale te deleže tujcem, tiste, ki zdaj naslavljajo očitke na to vlado. Ta vlada nima nič s to prodajo. Ena od prejšnjih vlad je prodala Savo Turizem tujemu skladu in zdaj ta tuji sklad ta delež ponuja drugemu tujemu skladu. Neverjetno je, kako tisti, ki so prodali marsikaj od bank, turističnih kapacitet do blue chipov slovenskega gospodarstva tujcem, zdaj kažejo s prstom na to vlado," je bil kritičen.

Poslanci z dnevnega reda umaknili predlog za skrajšanje zastaralnih rokov pri pregonu kriminala

Na redni seji DZ-ja je bila predvidena tudi obravnava sprememb kazenskega zakonika, s katerimi je SNS predlagal skrajšanje zastaralnih rokov pri pregonu gospodarskega kriminala. Poslanci so obravnavo zakona na predlog poslanskih skupin LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezanih poslancev umaknili predlog z dnevnega reda. Za umik zakona z dnevnega reda jih je glasovalo 46, proti umiku pa 31, vzdržan ni bil nihče.

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je v imenu predlagateljev umika predloga dopolnitve kazenskega zakonika z dnevnega reda seje DZ uvodoma izpostavil, da je "osnovni namen zakona prišel v javnost kljub preusmerjanju pozornosti in javnost se je seveda zgrozila ob informaciji, da bi s sprejetjem tega zakona na primer padli tudi primeri, kot so nakup zaščitne in medicinske opreme, Teš 6, kazenski postopek ministra Dikaučiča pa tudi Trenta, v kateri se zagovarja predsednik vlade gospod Janez Janša".

Predrag Baković iz poslanske skupine SD je pred glasovanjem opozoril, da bi se z novelo zakona skrajšali roki za pregon različnih kaznivih dejanj, s čimer bi lahko "v vodo padlo" več tisoč predkazenskih postopkov. "Čeprav se je največ poudarjalo, da bi se to zgodilo samo na področju gospodarskega kriminala, bi se to zgodilo tudi na področju drugega kriminala." Sprememba bi se namreč nanašala tudi na postopke najhujših kaznivih dejanj. "Če ponazorimo na konkretnem primeru, kaznivo dejanje umora zastara po 50 letih. Na podlagi sprememb, ki ste jih v koaliciji podprli, bi dejanje umora zastaralo po 10 letih. Kaznivo dejanje posilstva bi po novem zastaralo po petih letih," je opozoril Baković.

Maša Kociper iz poslanske skupine SAB pa je opozorila, da se s predlagano spremembo novelira napačen zakon. Zakoni, ki določajo, kako tečejo kazenski postopki, se določajo v Zakonu o kazenskem postopku, in ne v Kazenskem zakoniku. "Vsi opozarjajo na to, da je zakon popolnoma nesistemski v smislu, da na napačen način rešuje problem, kot ga predstavlja predlagatelj. Zakon je v nasprotju z vsemi načeli kazenskega prava in pravne varnosti. Zakon na popolnoma napačen način rešuje problem, ki sicer obstaja, to je vprašanje dolgotrajnih postopkov," je še dejala Kociper.

Vodja poslancev SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti je na seji dejal, da izrečene obtožbe "kažejo na nemoč in strah določene leve politične opcije, da bi morali tožilci hitro delati pri vseh svojih primerih".

V okviru potrjevanja dnevnega reda januarske seje pa je DZ na pobudo poslanske skupine SDS, NSi in Konkretno dnevni red razširil s predlogom zakona o ratifikaciji sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR) o upravljanju programa Boxer. Nadaljevanje ratifikacije sporazuma z OCCAR je mogoče po tistem, ko pobuda Levice za razpis posvetovalnega referenduma o ratifikaciji sporazuma prejšnji teden v državnem zboru ni dobila zadostne podpore. Pobudo za referendum je podprlo le osem poslancev Levice, 42 poslancev je bilo proti, 27 pa se jih je vzdržalo.

Na mizi tudi zakon o igrah na srečo

Sicer pa poslance in poslanke na tokratni seji med drugim čaka še obravnava predloga zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med posojilodajalci in posojilojemalci posojil v švicarskih frankih, novele zakona o igrah na srečo, zakona o varstvu okolja, po vetu državnega sveta pa bodo znova odločali o noveli zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti v vzgoji in izobraževanju.