Kot je povedal Janša, škoda močno presega sredstva za pomoč, ki jih opredeljuje zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, zato bo potrebno uporabiti 11. člen zakona, ki predvideva dodatno financiranje.

Največ škode je nastalo na infrastrukturi, vodotokih ter stanovanjskih in javnih objektih. Škoda na električnem in telekomunikacijskem omrežju še ni ocenjena, prav tako ni znano, ob koliko prihodkov bodo prizadeta podjetja.

Premier je vse občinske komisije pozval, naj čim prej ocenijo nastalo škodo, da jo bo lahko čim prej potrdila državna komisija. Na podlagi teh podatkov bo ministrstvo za okolje in prostor pripravilo program za odpravo posledic torkovega neurja v čim krajšem mogočem času. Ministrstvo za okolje bo sicer pripravilo tudi začasni program pomoči, ki ga bodo dopolnjevali do priprave končnega programa.

Posameznikom, ki so utrpeli škodo med torkovim neurjem, bo vlada pomagala z možnostjo odloga plačila prispevkov, za tovrstno pomoč pa lahko zaprosijo tudi podjetja, če bi plačevanje obveznosti ogrozilo njihov obstoj. V izrednih primerih je mogoč tudi odpis obveznosti.

Vlada bo za pomoč zaprosila Bruselj
Vlada bo za pomoč pri odpravi posledic zaprosila tudi Evropsko unijo. Evropski komisiji bo poslala seznam podjetij, ki so bila prizadeta v neurju, medtem ko bo ministrstvo za gospodarstvo pripravilo poseben program za dodelitev pomoči prizadetim družbam. Evropska zakonodaja namreč dovoljuje, da se podjetjem lahko pomaga enkrat na tri leta z 200.000 evri brez soglasja Bruslja, je razložil Janša.