"Ko je šel po zaupnico v DZ moj predhodnik, je Slovenija potrebovala štiri mesece in pol, preden smo dobili novo vlado. Mogoče smo si leta 2011 to še lahko privoščili, vendar smo to zelo drago plačali. Danes si tega Slovenija ne more privoščiti, zato po tej poti jaz ne mislim hoditi," je dejal.

Predsednik vlade o drugih političnih vprašanjih ni želel govoriti, dejal je le: "Pustni čas počasi mineva, s tem tudi čas virantovanja, zdaj bodo pričeli prihajati računi, torej pripravite denarnice."

V finančni perspektivi dovolj sredstev za to regijo
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je pojasnil, da želi vlada z obiskom Bele krajine in Dolenjske sporočiti, da je že izpogajana finančna perspektiva za prihodnje leto in naprej, v njej pa bo dovolj sredstev za vzhodno kohezijski regijo. Zaradi navedenega pa se je treba čim prej pripraviti za različne projekte, kot so cesta tretje razvojne osi in podobno, je pojasnil.

Vizjak je ob tem še dodal, da bo v omenjeni perspektivi denar tudi za novo infrastrukturo in za ustvarjanje novih delovnih mest, vseh možnosti pa je veliko, med njimi tudi priložnost za zaposlovanje mladih.

Začetek gradnje leta 2014, dokončanje 2016 ali 2017
Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač je pozneje pojasnil, da bi se lahko dela na prvem odseku tretje razvojne osi, ki sega od Novega mesta od odcepa Maline, začela konec naslednjega leta. Vlada je namreč na decembrski seji v prostor umestila prvi odsek tretje razvojne osi, januarja pa je sprejela dodaten sklep, s katerim je zagotovila nekaj manj kot sedem milijonov evrov za pripravo projektne dokumentacije in začetek odkupa zemljišča.

Černač je pozneje še pojasnil, da bi lahko bil odsek od Novega mesta od odcepa Maline končan sredi leta 2016 ali 2017.

Bogovič: Razlika med Belo krajino in Dolenjsko
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič pa meni, da je treba pri prihodnjih projektih upoštevati razliko v razvitosti med Dolenjsko in Belo krajino, ki imata tudi zelo različne kazalce brezposelnosti. Za Belo krajino pa je ključni problem zagotovitev sodobne cestne povezave, za katero je vlada že sprejela ključne prostorske načrte. Hkrati so v teku tudi dejavnosti za zagotovitev denarja zanje, je dodal. Bogovič je še menil, da je za obe področji pomembna tudi zagotovitev višje stopnje samooskrbe.

Žerjav se zavzema, da država ne proda deleža v Krki
Gospodarski minister Radovan Žerjav pa je obiskal družbo Krka in upravi zagotovil, da se bo zavzel za to, da državno lastništvo v novomeški farmacevtski družbi ostane nespremenjeno - znano je, da je vlada v klasifikaciji državnih naložb predvidela prodajo četrtinskega deleža. Uprava podjetja, pa tudi zaposleni in širša regija so zato v skrbeh. Žerjav je prepričan, da spremembe tam, kjer so uspehi, praviloma niso potrebne. Če je želja regije, vodstva Krke in njenih zaposlenih, da Krkin delež ostane nekakšna posebna državna naložba, naj tako tudi ostane, je opozoril.

Janša: Glede na poslanska stališča bo Krka ostala med državnimi naložbami
Odločitve o tem, da bo Krka pri klasifikaciji državnih naložb uvrščena med portfeljske naložbe, še ni, pa je poudaril premier Janša. "Klasifikacijo naložb mora namreč sprejeti še DZ, glede na prvi krog usklajevanja pa je že mogoče reči, da bo glede na stališča poslanskih skupin država ostala v lastništvu Krke," je še dodal.

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk pa je v okviru obiska vlade v dolenjski regiji obiskal Šolski center Novo mesto, ki ga obiskuje skoraj 3.000 dijakov. Turk je pohvalil dejavnost šolskega centra in jo ocenil kot "zgodbo o uspehu", so sporočili z ministrstva.