Predsednik vlade Borut Pahor je pojasnil, da je bil čas za razpravo odrejen čezmerno, in dodal, da pri tako "veliki stvari navadno ne zapustiš dvorane zaradi take malenkosti". Sam bi sicer imel tudi 15-urno razpravo, a meni, da so tisti, ki so pristojni za postopek odmerjanja časa za razpravo, presodili, da je tako prav.

In čeprav so dvorano pred odločanjem o ratifikaciji arbitražnega sporazuma zapustili vsi poslanci SDS-a, SNS-a in SLS-a, je bil sporazum sprejet z 48 glasovi. Zanje so glasovali poslanci koalicije in predstavnika italijanske in madžarske skupnosti. Premier v zakonitost odločitve ne dvomi, vseeno pa bi mu bilo ljubše, da obstrukcije sploh ne bi bilo in bi poslanci opozicije ostali na obravnavi, čeprav bi bili proti. "A potem bi morala opozicija v odkritem dialogu povedati, kaj ji ni prav, in to v polemiki z mano," je dodal.

Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS-a, je ob tem dejal tudi, da je sporazum za Slovenijo škodljiv in nesprejemljiv.

"Omejitev časa znak, da ima koalicija šibke argumente"
Sporazum se zdi slab tudi predsedniku SDS-a Janezu Janši. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical po obstrukciji, je izrazil upanje, da bodo vsaj pred referendumom imeli na voljo dovolj časa in medijskega prostora. Izpostavil je, da je to ena najpomembnejših odločitev v zgodovini samostojne Slovenije, "ki bo trajna in nepovratna tudi za prihodnje rodove". Omejitev časa za razpravo je zanj znak, da se koalicija zaveda, da ima v zvezi z arbitražnim sporazumom šibke argumente. Hkrati je za vlado dejal, da se je zavestno podala v slabo odločitev, katere učinki bodo padli na naslednjo vlado, ki, tako Janša, ne bo več Pahorjeva.

Po njegovem mnenju bo sporazum Sloveniji odnesel stik z odprtim morjem in bo postala "ozemeljsko zaklenjena država". Ključno je predvsem mednarodnopravno načelo zunanje pravičnosti, ki pa ga arbitražni sporazum po Janševih besedah ne vsebuje. Po njegovem mnenju bomo tako dobili le služnostno pot do odprtega morja prek hrvaškega ozemlja. Izpostavil je, da je Slovenija v zgodovini izgubila veliko narodnostnega ozemlja, a vendar imamo za tedaj vsaj izgovor, da nismo bili gospodarji na svoji zemlji. Zdaj pa je drugače, a bomo vseeno izgubili svoje ozemlje, in to tudi za prihodnje generacije, je dodal in opozoril še, da ni Slovenija tista, ki se ji pri vprašanju meje mudi, saj je Slovenija že v Evropski uniji, Hrvaška pa ne.

Žerjav: Slovenija bo ozemeljska poraženka
Predsednik SLS-a Radovan Žerjav pa je poudaril, da gre za usodno odločitev in da bo s potrditvijo sporazuma Slovenija ozemeljska poraženka. Odgovornost za poraz pa bo po njegovih besedah na koaliciji.

Miran Györek pa je v imenu poslanske skupine SNS pojasnil, da ne želijo sodelovati pri neustavnem početju, ko gre za vitalne slovenske interese. Po njegovem mnenju ni v skladu z ustavo odločitev, da se bo "o tako pomembni zadevi" odločalo z navadno večino.

Pahor: Slovenija bo dobila, kar ji pripada
Pahor pa odgovarja, da bo Slovenija dobila, kar ji pripada, teritorialni stik z odprtim morejm, Hrvaška pa bo nadaljevala pogajanja z EU-jem in postala članica Unije.

Kljub nasprotovanju glede odločitve o sporazumu pa sta obe strani enotni pri nujnosti referenduma. Ta bo nakdani zakonodajni, verjetno pa bo sklican že za 6. junija. Pahor je dejal, da upa, da bodo politiki v predreferendumski kampanji dovolj zreli, da ne bodo šli predaleč z besedami. Hkrati pa premier pričakuje, da bo v referendumski kampanji šlo za dvoboj dveh različnih pristopov. Od tistih, ki so proti, pa pričakuje, da povejo, kaj je alternativa. Dodal je še, da si bo prizadeval, da bi referendum - ki, "kar se njega tiče, ne bi bil potreben" - uspel.

Očitno pa opozicija čaka na kampanjo, saj je Janša izrazil upanje, da bodo v opoziciji imeli več priložnosti za pojasnitev svojih stališč. Kljub temu pa ni prepričan v uspeh, saj meni, da se lahko zgodi, da bodo volivci referendum potrdili tudi morda iz naveličanosti nad problemom.

Zavod 25. junij opozarjal pred "neopravičljivim tveganjem"
Še pred obravnavo arbitražnega sporazuma v državnem zboru pa se so pred njim zbrali predstavniki Zavoda 25. junij in pozivali k zavrnitvi sporazuma, saj da ta pomeni "neopravičljivo tveganje za to, da bo Slovenija izgubila teritorialni stik z odprtim morjem". Po besedah direktorja zavoda Marjana Podobnika bo Slovenija izgubila tudi dele nesporno slovenskega ozemlja in morja. Ker pa je bilo ratifikacijo pričakovati, je Podobnik dejal, da bi "bilo modro, da bi 30 poslancev zakon o ratifikaciji sporazuma dalo v presojo ustavnemu sodišču".

"Hazard, v katerega nas je pahnila ta vlada"
Tudi na okrogli mizi Zbora za republiko so se strinjali, da je arbitražni sporazum tveganje, ki ga trenutno ne bi bilo treba sprejemati. Razen Rajka Pirnata so se vsi sodelujoči strinjali, da bi sporazum na referendumu morali zavrniti. Prinat je namreč menil, da bi v primeru zavrnitve delovali kot država, ki ne spoštuje mednarodnega prava. A nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm meni, da se v tujini za to malokdo zanima. Predsednik Zbora za republiko Gregor Virant in profesor na ljubljanski pravni fakulteti Miro Cerar sta menila, da bi morali na referendumu odločati po svoji vesti ne oziraje se na vlado. "Ne smejo nas imeti za talce svojega skakanja v prazen bazen," je poudaril Virant. Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek pa je dejal, da bi morali že danes zavrniti sporazum in Hrvaški ponuditi nova pogajanja. "Vse ostalo je hazard, v katerega nas je pahnila ta vlada," je menil.