"Pot do tam pa je bila dolga in naporna. Zaznamujejo jo številni dogodki v naši zgodovini. Lepi in navdihujoči, pa tudi taki, ko je bil naš obstoj ogrožen. Vendar smo skoznje rasli, se učili in napredovali kot narod. Krepili smo svoj občutek za preživetje. Stali in obstali. Obranili in ohranili svoj jezik in kulturo. To srce slovenstva. Naše fizično in duhovno središče," so premierjeve besede povzeli v kabinetu predsednika vlade.

Janša je v poslanici spomnil na ključne osebe, ki so slovenski govorni jezik naredile tudi za knjižnega, od Primoža Trubarja in Adama Bohoriča do Sebastjana Krelja in Jurija Dalmatina.

"Z natisom prve knjige v slovenskem jeziku je bil postavljen trdnejši temelj za preživetje tako slovenskega jezika kot slovenskega naroda. Kot nas je slovenski knjižni jezik pred petsto leti uvrstil med kulturno razvite evropske narode, tako je tudi danes, v časih globalizacije in brisanja nacionalnih meja, prav slovenski jezik (še) vedno ključen del naše kulturne dediščine in identitete. Središče narodove zavesti. Je vezivo, ki nas povezuje, ohranja in predstavlja temelj naše samobitnosti," je še zapisal predsednik vlade.

Zorčič: S Trubarjem smo se prvič prepoznali kot Slovenci

Tako kot v času reformacije tudi danes potrebujemo "premišljeno vizijo, ki bo pokazala skupno pot in izhod iz delitev, ki močno zaznamujejo stanje v naši državi," je v poslanici ob dnevu reformacije zapisal predsednik DZ-ja Igor Zorčič.

V zapisu je Zorčič spomnil, da je versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, ki je primarno želelo prenovo Rimskokatoliške cerkve, celotni zahodni kulturi in civilizaciji prineslo veliko več. Omenil je Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča in Sebastijana Krelja, ki so po njegovih besedah znali prepoznati splošne vrednote preporoda, ki ga je prinesel protestantizem.

Sorodna novica Da bi zavest o pomenu reformacije in vizionarskem Trubarju prišla med mlade

S Trubarjem smo se prvič prepoznali kot Slovenci, njegova zapuščina pa po Zorčičevih besedah predstavlja temelj kulturnega in nacionalnega prebujanja Slovencev. Reformacija je tako vzpostavila prvi pogoj za nadaljnji razvoj in vzpostavitev slovenske nacionalne identitete z jasno zastavljenimi cilji in zahtevami, je zapisal.

Po njegovem mnenju se simbolika ob današnjem prazniku ponuja samoumevno. "Reformacija je v svojem času svetu predstavljala premišljen duhovni odziv na dileme, ki so močno razklale tedanjo evropsko zahodno civilizacijo. (...) In tako kot je reformacija s svojimi zahtevami in vizijo boljše cerkvene institucije in krščanske družbe dosegla korenite spremembe, tudi danes potrebujemo premišljeno vizijo, ki bo pokazala skupno pot in izhod iz delitev, ki močno zaznamujejo stanje v naši državi," je prepričan predsednik DZ-ja.

Duh reformacije je "v tistih viharnih časih povezoval tako verujoče kot neverujoče z vrednotami, ki so globoko zasidrane v našem narodovem bistvu". Takšno povezovalno miselnost po Zorčičevem mnenju potrebujemo tudi danes.

Sorodna novica Simoniti: "V slovenščini se zrcali razmah prostosti misli in duha"

"Tudi danes ne smemo preslišati sporočil reformatorskega preporoda, da so, kadar obtičimo v močvirju lastnih nesoglasij in delitev, spremembe nujne in si moramo zanje vsi iskreno prizadevati," je zapisal. Ocenjuje namreč, da se tudi več kot pol tisočletja po reformaciji vsiljuje skrb za temeljna vprašanja vsakega človeka ‒ vprašanje svobode, pravičnosti in človekovega dostojanstva. "Naša odgovornost je, da na ta vprašanja najdemo ustrezne odgovore," je sklenil v poslanici.

Dan reformacije v Sloveniji praznujemo od leta 1992. Osrednja državna proslava je bila v petek v Krškem, minister za kulturo Vasko Simoniti pa je v svojem govoru poudaril pomen protestantov za slovenski jezik.