Sorodna novica OZP zavrnil predlog resolucije o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem

Odbor DZ-ja za zunanjo politiko (OZP) je o resoluciji glasoval 7. marca, ko jo je s štirimi glasovi za in devetimi proti zavrnil.

Tudi na tokratni izredni seji so sicer poslanske skupine izražale enaka stališča.

Janša: Na dobro stran zgodovine

Predsednik SDS-a Janez Janša je v imenu predlagateljev predstavil resolucijo, za katero je dejal, da gre za akt izraza solidarnosti in umeščanja Slovenije "na dobro stran zgodovine". Pojasnil je, da so v SDS-u od novembra lani čakali vlado, da akt, podoben tistemu, ki ga je novembra lani sprejel Evropski parlament, predloži v sprejem državnemu zboru. Ker vlada tega ni storila, so to resolucijo pripravili sami.

Sorodna novica SDS pripravil predlog resolucije, ki bi Rusijo označila kot podpornico terorizma

Kot je navedel nekdanji premier, so poleg nekaterih mednarodnih združenj, katerih članica je tudi Slovenija, tovrstno resolucijo sprejeli tudi nekateri parlamenti evropskih držav. "Dejstvo pa je, da je do zdaj samo ena država takšno resolucijo zavrnila – in to je Slovenija," je povedal.

Janša je sicer priznal, da si v SDS-u ne ustvarjajo iluzij, da lahko slovenski parlament bistveno vpliva na dogajanje v Ukrajini, "hkrati pa zaradi tega nismo odvezani odgovornosti, da prispevamo po svojih močeh", je dodal in pri tem pojasnil, da gre po njegovem prepričanju vendarle za ugotovitveni sklep, ki pa da predstavlja dodaten pritisk na Rusijo, da se umakne iz Ukrajine.

Zunanja ministrica: Izkoriščanje za notranjepolitične interese

Sorodna novica V Sloveniji živeči Rusi izrazili podporo Ukrajini: "Rusijo je treba označiti za teroristično državo"

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v svojem nagovoru, ki ga je odprla z minuto molka za žrtve vojne, dejala, da je Slovenija nedvoumno na strani Ukrajine, in predlagateljem očitala, da želijo v javnosti ustvariti izkrivljen vtis glede tega in to vprašanje izkoriščati za notranjepolitične interese. Ministrica je ob tem poudarila oceno zakonodajno-pravne službe DZ-ja o neustreznosti predlaganega akta, sicer pa poudarila, da Slovenija sodi med najbolj solidarne države, ko gre za vojaško, humanitarno in človekoljubno pomoč v Ukrajini.

Tanja Fajon je pri tem navedla, da Slovenija Ukrajini pomaga finančno, prav tako pa da je sprejela številne ukrajinske begunce. Slovenska vlada je po njenih besedah Kijevu prav tako pomagala z oklepnim bataljonom, topniško baterijo, protitankovskimi minami, strelivom, gorivom. Slovenija bo predvidoma v Nemčiji sodelovala pri vojaški misiji usposabljanje ukrajinskih vojakov z do 30 štabnimi častniki in vojaškimi inštruktorji, je dejala ministrica in omenila možnost, da bi določena usposabljanja potekala tudi v Sloveniji.

Sorodna novica Obisk Goloba v Kijevu je v fazi priprav

Tanja Fajon je ob tem poudarila še sodelovanje Slovenije pri pripravi in sprejemu desetih svežnjev sankcij EU-ja zoper Rusijo ter poudarila, da slovenska vlada podpira tudi mednarodne preiskave in pregon odgovornih za grozodejstva, storjena med vojno v Ukrajini. "Za vse naštete konkretne poteze se nam je Ukrajina večkrat zahvalila," je še povedala ministrica in ob tem potrdila, da bo predsednik vlade Robert Golob aprila tudi obiskal Kijev. Golob je sicer že ob vložitvi predloga dejal, da je bilo obsodb ruske agresije v Sloveniji veliko, zato ni potrebe za nove politične deklaracije.

Iz poslanskih razprav

Franc Breznik (SDS) je v razpravi sledil strankarskemu vodji Janši in ponovil navedbe o Rusiji kot državi podpornici terorizma. To po njegovem mnenju ne nazadnje dokazujejo tudi smrti številnih aktivistov in opozicijskih politikov v moderni Rusiji, v kontekstu vojne pa je spomnil na napade ruskih sil, katerih tarča so izključno civilni infrastrukturni objekti.

Jernej Vrtovec (NSi) je ob tej priložnosti spomnil na dogodke izpred več kot 30 let, ko je v Sloveniji potekala vojna, ter dodal, da bi ravno zaradi tega Slovenija morala slediti sedmim državam EU-ja, katerih parlamenti so do zdaj sprejeli podobne resolucije. Izrazil je prepričanje, da bodo do takšnega sklepa prišli tudi poslanci drugod po Uniji.

Ob tem je spomnil na sporna ravnanja ruskih oblasti, ne zgolj v Ukrajini, pač pa tudi znotraj njenih meja v Čečeniji ter v Gruziji, Siriji in Maliju, s čimer je osvetlil vojaške operacije ruske vojske in z njo povezanih paravojaških skupin v 21. stoletju.

Damijan Zrim (SD) je ponovil navedbe zunanje ministrice Tanje Fajon, da Slovenija že ustrezno pomaga Ukrajini, in zavrnil predlog resolucije. Po njegovih besedah so tudi nekateri parlamenti v državah članicah EU-ja takšne pobude že zavrnili. Dodal je, da je takšna resolucija v nasprotju z enotnim pristopom EU-ja in Nata v povezavi z vojno v Ukrajini. Prav tako je ponovil stališče vladnih strank, da sploh ni pravne podlage za takšno resolucijo.

Po mnenju Nataše Sukič (Levica) je bilo obsodb ruske invazije v Ukrajini dovolj, prav tako pa je opozorila, da bi opredelitev dejanj Rusije v Ukrajini za terorizem pomenila zmanjšanje odgovornosti agresorja. "Ne gre za terorizem, gre za vojno," je poudarila in pozvala k aktivnemu zavzemanju za čimprejšnji sklic mirovne konference o Ukrajini.

SDS je očital zlorabo vojne v Ukrajini za "notranjepolitično obračunavanje", ob tem pa izrazil prepričanje, da bi torej morali sprejemati tovrstne resolucije z obsodbami že ob invazijah na Afganistan ali Irak.

Dušan Stojanovič (Svoboda) je dejal, da bodo podprli vsak predlog miru, ki ga bo podprla Ukrajina. S predlagano resolucijo pa bi po njegovem mnenju DZ storil ravno nasprotno in zaprl vrata pogovorom, saj da se "s teroristi ne pogaja". Predlagateljem je očital populizem in dodal, da resolucija po njegovem prepričanju uvaja nepravično kolektivno kaznovanje ruskega, s stopnjevanjem konflikta pa posledično tudi ukrajinskega naroda.

Glasovanja o predlogu ni bilo.

MZZ: Ni pravne podlage

Na zunanjem ministrstvu že dalj časa poudarjajo, da ni pravne podlage za uvrstitev Rusije na seznam terorističnih držav. Opozarjajo tudi, da bi lahko sprejetje resolucije celo privedlo do tega, da se, pravno gledano, s prekvalifikacijo iz najhujšega mednarodnega zločina, torej agresije, v kaznivo dejanje nižje kategorije, terorizma, zmanjša odgovornost Rusije. Po mednarodnem pravu sta namreč vojaška agresija in genocid nad terorizmom.

Resolucijo, v kateri je Rusijo označil za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva, je novembra lani sprejel Evropski parlament. Ta je tudi pozval države EU-ja, naj storijo podobno. Do zdaj naj bi pozivu sledilo šest članic Unije.