Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija in Sindikat novinarjev Slovenije sta o razmerah na RTV Slovenija pripravila javno tribuno. Kot so v zadnjem obdobju večkrat opozorili novinarji in drugi delavci RTV Slovenija, v osrednji medijski hiši v državi namreč vladajo nevzdržne razmere.
V obeh organizacijah opozarjajo, da vodstvo ob podpori programskega in nadzornega sveta – podaljškov aktualne politične oblasti, kot poudarjajo – na hitro in mimo mnenj uredništev nezakonito kadruje, siromaši program in straši z odpovedmi za izražena mnenja, ki mu ne ustrezajo. Pri tem dodajajo, da medtem ko vodstvo s tem zanemarja svojo odgovornost do javnosti, to z javnimi nastopi, kolektivnim delovanjem ter bojem za medijsko svobodo in poklicno avtonomijo ohranjajo novinarji in drugi delavci RTV Slovenija, ki zato sporočajo: "Nismo in ne bomo nikogaršnji hlapci!" Ob tem so v Sindikatu novinarjev Slovenije pripravili tudi peticijo z naslovom za Javno RTV in avtonomno novinarstvo.
"Kolektivno kaznovani", ker opozarjajo na razmere
Helena Milinković, vodja Koordinacije novinarskih sindikatov na RTV Slovenija, je v uvodu izpostavila, da je javnosti že precej znano, kaj se zadnje pol leta dogaja v informativnem programu. "Javna RTV je vsaj že dve leti v nekem odnosu nasilja, ki ga zaposleni doživljamo vsakodnevno. Odkar je vodenje vlade prevzel trenutni režim, RTV deluje kot ženska v nasilnem odnosu, ki jo ves čas tepejo, in vsak, ki lahko, doda še svoj udarec," je podala nazorno primerjavo in dodala, da se to odraža v odnosih med zaposlenimi, pa tudi v programu. "Višek pa so bile zadnje seje programskega sveta, ko je ta javno, poimensko obračunaval z novinarji in uredniki," je opozorila.
Pozneje je naštela, kako nedavne uredniške odločitve vplivajo na program, in poudarila, da so v uredništvu "kolektivno kaznovani", ker javno opozarjajo na razmere, v katerih so se znašli in kaj počne vodstvo RTV Slovenija z denarjem plačnikov prispevka. "Javna radiotelevizija je od vseh, mi pa smo tisti, ki smo se odločili, da jo bomo ubranili tudi s svojo integriteto," je opozorila in poudarila, da je javna RTV več kot samo informativni program.
Prepričana je, da to, da vodstvo in Programski svet RTV Slovenija sindikalne in stanovsko organizacijo vidita kot grožnjo, pomeni "potrditev, da delamo prav". "Na svoji strani imamo javnost. In za javni interes in za javnost se bomo še naprej borili," je jasna. Razkrila je, da so številni kolegi in kolegice tarče napadov, a jih bodo v sindikatu kolektivno zaščitili. Čeprav se dnevno spopadajo s težavami, pa zatrjuje, da novinarji niso žrtve. "Ne bomo pa niti nikogaršnji hlapci!" je še sklenila.
Televizijski voditelj in obraz oddaje Studio City Marcel Štefančič je ugotavljal, da so, kot je videti, "vsi na naši strani". "Na naši strani so drugi mediji, stanovske organizacije, na naši strani so gledalci – peticijo za vrnitev Studia City je podpisalo že skoraj 40.000 ljudi –, na naši strani je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija," ki je po rekordni količini pritožb vodstvu RTV Slovenija predlagala, da oddaje Tednik, Studio City in Tarča na sporedu ohrani tudi v predvolilnem času, je našteval. Vprašal pa se je: "Ali smo mi sami na svoji strani?!"
MMC bi moral biti tretji steber RTV-ja, a nima niti svojega odgovornega urednika
Nekdanja urednica uredništva za nove medije na MMC-ju, Kaja Jakopič, je spomnila, da je MMC lani praznoval 20 let obstoja, in čeprav je eden ključnih delov RTV-ja, za številne edina vstopna točka do vsebin zavoda, še vedno nima ne odgovornega urednika ne direktorja. "Po statutu so za vsebine na spletni strani rtvslo.si odgovorni kar vsi odgovorni uredniki na RTV Slovenija, zato je funkcioniranje v praksi večkrat nejasno in absurdno. Zaradi takšnega statusa MMC tudi težko deluje kot enota, saj ni na enaki ravni kot televizija in radio, zato je enota ob vsaki spremembi vodstva RTV Slovenija pod vplivom nekoga drugega, ki pa t. i. digital lahko razume ali pa tudi ne," je opozorila in dodala, da so na MMC-ju zadnja leta redno opozarjali na nujnost sprememb na tem področju.
"Kljub vsemu pa lahko rečem, da smo v zadnjih letih, ko sem vodila uredništvo MMC-ja, novičarski portal rtvslo.si peljali v pravi smeri, tudi v sodelovanju s kolegi na radiu in televiziji. Vodenje uredništva MMC-ja pa je vedno zahtevalo celega človeka. Zato je nerazumljivo in neprofesionalno, da se v tem času, ko sta vojna in predvolilni čas, na MMC-ju menja v. d. urednika z v. d.-jem urednika," je še sklenila.
"Ne vemo, v kakšnem okolju bomo delali čez pol leta, čez mesec ali čez teden dni"
Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202, je dejal, da se tudi na Radiu Slovenija zavedajo, da "smo vsi v istem čolnu", zato se "redno interno, občasno pa tudi javno odzivajo na vse neustrezne, napačne, občasno pa tudi škodljive poteze na ravni RTV Slovenija", zadnja od teh je bilo imenovanje v. d. urednika uredništva MMC-ja, ko je bila radiu odvzeta možnost odločanja.
Novinarji in uredniki se v negotovih časih že sicer spopadajo s številnimi izzivi, je poudaril in dodal: "Vedno težje je izpolnjevati ambicijo ustvarjanja relevantnega, profesionalnega, najbolj poslušanega, najbolj inovativnega, marketinško zanimivega, najbolj razvojno usmerjenega programa, ko pa ne vemo, v kakšnem okolju bomo delali čez pol leta, čez mesec dni ali navsezadnje čez teden dni." Poudaril je še, da imajo na Valu 202 vizijo, znajo delati in dosegajo rezultate, a za dosego teh ciljev vse bolj improvizirajo. "V negotovih okoliščinah lahko visokim programskim standardom sledimo le tako dolgo, kolikor bodo posamezni sodelavci delali absolutno nadpovprečno, se razdajali in ustvarjanje dojemali kot poslanstvo," je bil jasen.
Izrazil je skrb, da se bo tistemu delu javnosti, ki je pred časom zatrjeval, da RTV Slovenija ne potrebujemo, pridružilo vse več ljudi, ki bodo ugotovili, da "takšne RTV res ne potrebujemo".
Bastič: Na RTV-ju počnemo marsikaj
Režiser Aljaž Bastič je v uvodu razkril, da si je od nekdaj želel delati na RTV Slovenija: "In če povem, da sem v zadnjem letu in pol kar nekajkrat razmišljal o odhodu iz te sanjske službe, lahko hitro ugotovimo, da nekaj ne "štima". Navedel je nekaj težav, ki jih opaža znotraj hiše in ki bi se jih dalo preprosto rešiti – brez dodatnih finančnih vložkov –, na primer mentorstvo, ki ga zadnja leta v hiši tako rekoč ni, umanjkalo je tudi izobraževanje oz. dodatno izobraževanje: "Če tega znanja ne bomo gojili znotraj lastne institucije, ga nikjer drugje ne bo."
Težava je tudi v kadrovski politiki, saj zaposlovanja zadnje leta ni, potrebe pa so, zato se iščejo hitre kadrovske rešitve, "včasih žal z negativnim izplenom", meni Bastič. Manjka tudi dolgoročno načrtovanje, ugotavlja, saj je vsakoletni programsko-produkcijski načrt le črka na papirju, manjkajo tudi raziskave občinstva, zato se ustvarjalci pri snovanju idej lahko zanašajo le na svoj občutek in občasno e-pošto. In vse to se navezuje na vprašanje kratko- in dolgoročne strategije o prihodnosti javnega servisa. Meni, da bi morali več truda vložiti tudi v informiranje javnosti, kaj RTV je in kaj njenih 2200 zaposlenih počne: "Počnemo marsikaj."
Splichal: Brez odločilne podpore vseh tistih, ki ste zaposleni v tej hiši, ta boj ne more biti uspešen
Pobudnik nedavnih debat o prihodnosti javnih radiotelevizij v Evropi, akademik in profesor ter član programskega sveta RTV Slovenija Slavko Splichal pa je izpostavil, da je že to, da o prihodnosti RTV-ja govorijo na javni tribuni, in ne v programskem svetu zavoda, kaže, v kakšnem položaju je RTV Slovenija: "Dodatna težava je v tem, da to ni težava, ki jo ima samo slovenska RTV, kar je slaba tolažba, ne sme pa postati alibi, da ne bi poskusili nečesa narediti, da bi zadevo radikalno spremenili." Kot je dejal, je glavna odgovornost za ohranjanje javne RTV-hiše na ustvarjalcih oz. zaposlenih. "Deli družbe si lahko prizadevamo, da javna RTV ostane javna institucija, ampak brez odločilne podpore vseh tistih, ki ste zaposleni v tej hiši, ta boj ne more biti uspešen," je jasen.
"Javni RTV-servis je zaveznik javnosti, ne pa oproda vsakokratnih oblastnikov"
Moderator pogovora Gašper Andrinek (Val 202) je uradni del sklenil z izjavo Aktiva novinarjev Radia Slovenija, v kateri so se odločno zavzeli za neodvisno, nepristransko, avtonomno in verodostojno RTV Slovenija, "saj lahko kakovostno in profesionalno novinarstvo obstaja in se razvija le na taki javni radioteleviziji". Znova so pozvali odločevalce na RTV Slovenija, naj se uprejo pozivom k obračunavanju s kritičnimi novinarji, ki vladajočim niso všeč, in da zavrnejo neutemeljene zahteve po siromašenju programskih vsebin.
"Javni RTV-servis je zaveznik javnosti, ne pa oproda vsakokratnih oblastnikov, ki si želijo podrejati RTV in s tem zagotoviti prostor za lastno promocijo in propagando svojih politik," je dejal. Kritičen je bil tudi do nekaterih članov programskega sveta, "ki bi moral biti most med javnostjo in javno radiotelevizijo, branik javne RTV in ščit pred napadi nanjo", kar določa tudi zakon o RTV Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija in urednike v aktivu pozivajo, naj zaščitijo novinarje, odločno obsodijo grožnje novinarjem in branijo neodvisnost RTV-ja.
V nadaljevanju tribune so spregovorili tudi nekateri drugi zaposleni na RTV Slovenija in drugi predstavniki javnosti. Predsednica hrvaškega sindikata novinarjev ter novinarka HRT-a Maja Sever je med drugim opozorila, da so se identične stvari dogajale tudi pri njih. Spregovorili so tudi predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik, predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek, nekdanji direktor RTV Slovenija in zdajšnji prvi mož STA-ja Igor Kadunc. Vrstili so se tudi pozivi k stanovski enotnosti in prepričanja, da bo RTV obstal.
Za odziv na očitke, izrečene na javni tribuni, smo zaprosili vodstvo RTV Slovenija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje