Nekdanji okoljski minister in nekdanji ljubljanski svetnik Miha Jazbinšek in Jasminka Dedić sta ovadbe podala zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića, župana Vodic Aca Franca Šuštarja in nekdanjega župana Medvod Stanislava Žagarja, ki jim očitata generiranje sistemske korupcije, ter tudi zoper nekdanjega ministra za okolje in prostor Uroša Brežana. Po njunem prepričanju so v projektu ponarejena gradbena dovoljenja ter vodna soglasja in mnenja.

Kot je pred preiskovalno komisijo povedal Jazbinšek, projekt ne bi smel dobiti dovoljenj za del med Brodom in črnuškim mostom, saj zakonodaja in podzakonski akti takšno gradnjo na tem območju prepovedujejo. V prostorskem aktu je bila za Ljubljano leta 2010 narejena presoja vplivov na okolje, a iz okoljskega poročila je jasno, da ne za kanal od čistilne naprave na Brodu do črnuškega mostu, je pojasnil.

Janković in mestne službe po Jazbinškovih besedah državnim organom posredujejo slabo pripravljeno dokumentacijo, zato se postopki vlečejo leta. Če bi se zdaj pristojni minister Bojan Kumer odredil presojo vplivov na okolje, bi se ljubljanski župan na to pritožil. "Noče je imeti, ker ve, da potem ne bi dobil dovoljenj. On se igra z državnimi organi," je dejal Jazbinšek.

Vodno soglasje je po Jazbinškovih besedah izdano brez posebnih pogojev gradnje, ki bi se nanašala na ta zemljišča, v gradbenem dovoljenju prav tako ni ničesar o vodovarstvenem območju. Na delu kanala, ki poteka med Brodom in črnuškim mostom, pa po njegovem mnenju nimajo osnove, da bi smeli izdati vodno soglasje, ki bi ga na tem območju lahko izdali le za hišne kanalizacijske priključke. "Ta ekološki kriminal je prefinjen," je dodal.

Gradnjo kanala bi po njegovem mnenju morala ustaviti projektant Hidroinženiring in Boro Ćulibrk iz agencije za okolje, dostojanstvo ministrstva za naravne vire pa lahko zaščitita minister Jože Novak in sekretar Miran Gajšek, ki je po njegovem mnenju kriv za spremembo občinskega prostorskega akta brez okoljskega poročila. Jazbinšek težavo vidi tudi v okrožnem državnem tožilstvu, ki naj bi, kot je dejal, po pisanju časopisov zaviralo preiskave policije.

Sopodpisnik pod vodno soglasje Ćulibrk je po Jazbinškovih besedah vedel, da vodnega soglasja za omenjeni del ne bi smel izdati, zato je pred komisijo dejal, da so imeli zanj osnovo v pretežnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta. "Zato gre za ponaredek tega soglasja in gradbenega dovoljenja," je dejal. Med drugim je omenil vlogo, ki jo je imel v projektu Jorg Hodalič iz E-net okolja, pa delovanje hidrogeologa Joerga Prestorja in geološkega zavoda.

Zakonodaja naj bi bila preveč sektorska in nepovezana

Komisija je kot pričo zaslišala Stanko Koren, sopodpisano pod vodno soglasje iz leta 2013. Čeprav je predsednica komisije Anja Bah Žibert (SDS) zatrjevala, da Koren pri izdaji ni upoštevala takrat veljavnih predpisov, je ta zatrdila, da jih je in da za izdanim soglasjem stoji. "Odločala sem na podlagi takrat veljavnih predpisov," je povedala Koren.

Bah Žibert je povedala, da soglasja ne bi smeli izdati, saj se denimo trasa kanala dotika najožjega vodovarstvenega območja, da za del med Brodom in Ježico ni bilo izdelanega občinskega podrobnega prostorskega načrta ter da ni bilo okoljevarstvenega soglasja.

"Preverila sem, da trasa ne poteka po najožjem vodovarstvenem območju," je dejala Koren in povedala, da so odločali o vplivu na vodni režim, niso pa imeli pravice zahtevati nečesa, za kar niso imeli podlage.

Na vprašanje, ali obstaja cev, ki je povsem vodoodporna, je povedala, da morajo cevovodi, ko so narejeni, prestati test vodotesnosti. "A treba jih je redno obnavljati, za kar so potrebna sredstva," je dejala. Glede varovanja vodonosnika pa je povedala, da je skoraj celotna Ljubljana z vso industrijo in greznicami na vodonosniku. Dodala je še, da je zakonodaja preveč sektorska in nepovezana.

Židan: DZ je sprejel priporočila

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, v času izdaje vodnega soglasja minister za kmetijstvo in okolje, je povedal, da v takratnem 1,5-letnem obdobju vodenju resorja na temo kanala niso opravili nobene razprave ali odločanja, nanj tudi ni bilo nobenih pritiskov. Glede postopanja uradnikov pa zagovarja to, da se "strokovnjaki držijo jasno določenih postopkov in pravil".

Spomnil je na leto 2019, ko je bil predsednik parlamenta. Takrat je DZ po njegovih besedah v "dobri in usklajeni akciji" sprejel priporočila, naj se do presoje vplivov na okolje zadrži gradnja v delu od Broda do Ježice in preverijo postopki umeščanja trase cevovoda v prostor.

Priporočila je kot predsednik DZ-ja poslal več domačim in tujim pomembnim naslovnikom, je povedal in priznal, da pa zgodbe o kanalu C0 ne pozna v globino.