Pred več kot enim letom so se za pripravo in skupno vlogo za zaščito "slovenske potice" pričele dogovarjati Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Obrtna zbornica Slovenije (OZS) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Ministrstvo za kmetijstvo, ki je pristojno za vodenje postopkov zaščite kmetijskih pridelkov in živil, uradne vloge do danes še ni dobilo. Industrija medtem peko potic po usklajeni specifikaciji še testira.

Vse tri zbornice so tako začele skupni projekt zaščite imena "slovenska potica" kot zajamčena tradicionalna posebnost izdelave. To pomeni, da se bosta zaščitila predvsem receptura in postopek priprave potice.

Gabriela Salobir iz KGZS-ja, koordinatorka med partnerji, pravi, da je pomembno že, kakšna je lahko potičnica oz. pekač, ki ima lahko le narebreno steno, rebra pa so lahko samo navpična. "Potem so tukaj še tipični tradicionalni elementi v razmerjih med testom in nadevom ter sama oblika, saj mora do premera 29 centimetrov imeti slovenska tradicionalna potica od tri do štiri zavoje," je pojasnila Salobirjeva.

Štirje nadevi: Orehi, rozine, pehtran in skuta
Oznako "slovenska potica" bodo lahko uporabljali samo certificirani proizvajalci. Receptura za kvašeno pšenično testo je že določena, prav tako štirje sladki, najbolj razširjeni nadevi (kombinacije niso upoštevane). "To je orehov nadev, orehov nadev z rozinami, rozinov nadev, pehtranka in pehtranka s skuto," je naštela.

Podobni kolači ali pogače se pojavljajo tudi v srednjeevropskem prostoru (kot njihov odmev pa tudi v Severni Ameriki), a se od potice razlikujejo po sestavi testa, načinu izdelave in obliki, je pojasnil etnolog Janez Bogataj. "Tuja literatura, tako strokovna kot poljudna, nam priznava, da je potica izvorno iz Slovenije, poznajo jo čisto vse slovenske pokrajine," je navedel in dodal, da se sicer spreminjajo nadevi, tako sladki kot slani, in način priprave.

Pri projektu zdaj čakajo, da specifikacijo potrdi še industrija.