Kot je povzela sodnica poročevalka Dunja Jadek Pensa, državni svet izpodbija 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev, saj opozarja, da se volilni okraji med seboj zelo razlikujejo po številu volivcev, tudi v razmerju 1 : 3,73, medtem ko bi morali biti oblikovani tako, da se en poslanec voli na približno enako število upravičencev.

Zakonu o volitvah v državni zbor pa državni svet očita neskladje z ustavo zaradi nesorazmerno različnih pogojev kandidiranja za neodvisne kandidate v primerjavi s strankarskimi. Tudi pravila, po katerih se razdelijo poslanski mandati, po mnenju državnih svetnikov ne zadostujejo ustavni zahtevi, da imajo volivci odločilen vpliv na izvolitev kandidatov.

Božič: Ljudstvo, ne politične stranke
Pobudo je podrobneje prestavil tudi državni svetnik Zoran Božič, ki je opozoril, da je po slovenski ustavi nosilec oblasti ljudstvo in da morajo imeti volivci odločilen vpliv na izbiro. Zakonodaja pa omogoča, da so nosilec oblasti politične stranke. Ker volitve poslancev ne sledijo duhu in črki ustave, po Božičevem mnenju upada zaupanje v politični sistem in se zmanjšuje legitimnost oblasti.

"Izigran" referendum leta 1996
Eden temeljnih problemov je po Božičevem mnenju neupoštevanje volje ljudstva, izražene na referendumu o volilnem sistemu leta 1996. Zato se mora po njegovih besedah ustavno sodišče opredeliti, ali je bila pri načelu sorazmernega predstavništva izigrana volja ljudstva in je uvedba tega načela utrdila hegemonijo političnih strank. Predlagajo torej presojo ustavnosti petega odstavka 80. člena Ustave, s katerim je DZ leta 2000 določil, da volitve v Sloveniji potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu.

Vlada in DZ: Pobuda je neutemeljena
Besedo so dobili tudi predstavniki državnega zbora in vlade kot nasprotni udeleženci postopka. Tako v vladi kot v DZ-ju so prepričani, da pobuda ni utemeljena in da volilna zakonodaja ni protiustavna. Menijo namreč, da različna velikost volilnih okrajev na izid volitev ne vpliva, saj se ta izračunava na ravni volilnih enot in celotne države.

Predsednik mandatno-volilne komisije DZ-ja Mitja Horvat tudi meni, da za vsebinsko presojo ustavnega sodišča sploh niso izpolnjeni procesni pogoji, saj državni svet prej ni izčrpal vseh možnosti, ki jih ima za spremembo volilne zakonodaje na voljo. Ni pa na prošnjo predsednice ustavnega sodišča Jadranke Sovdat znal navesti pravne podlage za takšno navedbo.

Opozoril je, da je ustavno sodišče že ugotovilo, da je veljavni sistem delitve poslanskih mandatov ustavno skladen. Po njegovih besedah tudi ne gre za ustavnosodno vprašanje, ampak to spada na polje političnih odločitev.

Prešernova: Razlike so minimalne
Tudi Mateja Prešeren z ministrstva za javno upravo je kot predstavnica vlade izrazila prepričanje, da izpodbijane določbe niso neskladne z ustavo. Opozorila je, da se izidi volitev izračunavajo v okviru volilnih enot, kjer pa so razlike v velikosti minimalne. Glede očitkov o kršitvah enakosti volilne pravice je dejala, da so v zakonu predvidene alternativne možnosti pridobivanja podpore za nastop na volitvah.

Grad: Sistem ni edini mogoč
Ustavno sodišče je na javno obravnavo povabilo tudi ustavnopravne strokovnjake, ki jih je povprašalo za mnenje. Med njimi je bil Franc Grad, sicer tudi eden od avtorjev volilne zakonodaje, ki vztraja, da je volilni sistem v skladu z ustavo, čeprav ni edini mogoč.

Poudaril je, da se enakost volilne pravice izraža na ravni volilne enote in na ravni celotne države, zato je velikost volilnega okraja irelevantna. Volilni izid v volilnem okraju je namreč samo merilo za podelitev mandata posamezniku. Poslancev namreč ne volijo v okrajih; če bi jih, to ne bi bil proporcionalni volilni sistem, je dodal.

Zagorc: Vpliv v zelo oskubljeni meri
Tudi Saša Zagorc meni, da volilni sistem ni v nasprotju z ustavo, čeprav z ureditvijo ni najbolj zadovoljen. Volivci sicer po njegovem mnenju imajo odločilen vpliv na izbiro volivca, vendar "v zelo oskubljeni meri".

Osebno se sicer zavzema za sistem prenosljivega glasu kot najbolj personalizirane oblike izbiranja. A je ob tem opozoril, da naj v letu pred volitvami ne bi prihajalo do sprememb volilne zakonodaje, saj je najpomembneje, da je volilni sistem stabilen.

Toplak: Skladnost je vprašljiva
Drugačnega mnenja pa je Jurij Toplak, ki meni, da gre za ustavnopravno vprašanje in da je skladnost ureditve volilnega sistema vprašljiva. Sistem po njegovem mnenju ne omogoča znotrajstrankarske izbire, in čeprav volivcu daje vpliv, ta ni odločilen.

Pri velikosti okrajev in številu volivcev po njegovi presoji prihaja do prevelikih razlik. Tako lahko volivec v enem okraju dvigne izid za en promil, volivec v sosednjem okraju pa za tri promile, je ponazoril Toplak. Neenakost je po njegovem mnenju tudi med kandidati.

Vučko: Kandidat je na neki način vsiljen
Direktor službe Državne volilne komisije Dušan Vučko je opozoril, da trenutno volivec nima vpliva na izbiro kandidata znotraj strankarske liste, kar pomeni, da mu je kandidat na neki način vsiljen. Ureditev strankam tudi omogoča, da kandidate, za katere želijo, da so izvoljeni, kandidirajo v volilne okraje, kjer je večja verjetnost, da bodo izvoljeni, je dejal.

Predsednik DZ-ja Milan Brglez pa je opozoril, da če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je kateri od dveh zakonov v neskladju z ustavo, popravki v tem mandatu ne bodo mogoči, saj za to tik pred volitvami ne bo mogoče zagotoviti potrebne dvotretjinske večine.

Ustavno sodišče odločitve tokrat še ni sprejelo, ampak bo to storilo na nejavni seji. Medtem bodo pridobili še nekaj podatkov, med drugim od Državne volilne komisije. Tej so naročili, naj pripravi analizo izidov dvojih zadnjih parlamentarnih volitev glede na izvolitev in število glasov kandidatov po posameznih okrajih. Nekateri so namreč opozorili, da je izvolitev v manjših volilnih okrajih bolj verjetna.

Različno veliki okraji, prevelik vpliv strank
Državni svet zahtevo utemeljuje na izidih predčasnih volitev poleti 2014, je za Radio Slovenija poročala novinarka Jolanda Lebar. Opozarja na veliko razliko v velikosti volilnih okrajev. Največji okraj - Grosuplje je imel skoraj 31.000 volivcev, najmanjši - Hrastnik samo 8.301. Po tej logiki bi moral Hrastnik dati pol poslanca, Grosuplje pa enega in pol. V resnici pa kar 21 volilnih okrajev od 88 na zadnjih parlamentarnih volitvah nima izvoljenega poslanca. Na drugi strani ima kar nekaj volilnih okrajev po dva poslanca, eden celo tri.

Eden od očitkov zakonu o volitvah v DZ je, da volivcem ne omogoča odločilnega vpliva na podelitev mandatov kandidatom, ampak imajo odločilni vpliv stranke. Volivci tako ne vedo, kaj se zgodi z njihovim glasom, posledica tega pa je vedno manjša volilna udeležba.