Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič že leta nastopa z zelo ostrimi stališči glede odnosov z našo južno sosedo in reševanja vprašanja slovensko-hrvaške meje. Zato ne preseneča, da odločno zavrača sporazum o arbitraži, ki sta ga podpisala premierja Slovenija in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, in o katerem bomo odločali volivci na referendumu 6. junija. MMC ga je zato povabil na spletni klepet in intervju.

Jelinčič: Alternativa je mednarodna mirovna konferenca
Jelinčič je prepričan, da lahko v primeru, če bodo sporazum dobil podporo, pozabimo na Koper. "Zgodilo se nam bo tako kot z Bosanci, ki lahko pri Neumu namakajo noge v Jadransko morje, vendar nimajo nobenega izhoda in so popolnoma zaprti. To bo prvič v zgodovini slovenskega naroda, saj se nam v vseh tisočletjih še ni nikoli zgodilo, da bi nam nekdo tako odvzel izhod na odprto morje. In v tem primeru bodo tisti - upam, da jim to ne bo uspelo - zapisani v zgodovino kot izdajalci slovenskega naroda z gromozansko velikimi črkami," opozarja prvak SNS-a.

Po Jelinčičevem mnenju je treba namesto sporazuma o arbitraži ponuditi mirovno konferenco o nekdanji Jugoslaviji, kjer bi se razpravljalo tako o mejnih vprašanjih kot tudi o nasledstvu Jadranskega morja. To konferenco bi morala organizirati mednarodna skupnost - Združeni narodi, EU in nekaj velesil, predlaga predsednik SNS-a.

"Alternativa je, samo treba je vedeti, kaj človek zahteva. V tej alternativi je treba postaviti izhodišča. Ta izhodišča pa so: mednarodno pravo, kar pomeni mednarodno državno pravo. To pomeni, kakor je Slovenija vstopila v nekdanjo skupno državo, najprej Kraljevino SHS in Kraljevino Jugoslavijo leta 1918, tako mora ob razpadu te države iti tudi ven".

"Skratka, s slovenskimi kronskimi deželami, ki so imele v okviru Avstro-Ogrske monarhije status držav. Torej, celotna Istra je bila naša v okviru Primorske, pa tudi otoki Cres, Krk in Lošinj. V Medmurju je bil ves del nad levim bregom Drave slovenski, tudi mesto Čakovec. Istra je bila v okviru slovenske dežele do leta 1920, ko je bil sklenjen Rapalski sporazum. Ozemlje nad levim bregom Drave, skupaj s Čakovcem, pa je bilo slovensko do leta 1929, ko se je spremenila notranja razdelitev Jugoslavije in so nastale banovine," je še povedal Jelinčič za naš spletni portal.

Mednarodna izolacija? Jelinčič: Nikakor!
V spletnem klepetu pa je Jelinčič glede Pahorjeve izjave, da lahko v primeru zavrnitve sporazuma pride celo do mednarodne izolacije Slovenije, dejal, da ta izjava kaže na popolno nepoznavanje mednarodnega prava, pa tudi ustanovne listine OZN-a, EU-ja, pa tudi Lizbonske pogodbe. Prepričan je, da ne bo nobenih posledic, če bodo Slovenci na referendumu sporazum zavrnili.

Predsednik SNS-a pritrjuje mnenju filozofa Tineta Hribarja, da je sporazum o arbitraži akt kolaboracije. "To se lahko enači s popotovanjem slovenskih politikov v začetku 2. svetovne vojne, ki so se tekli poklonit Mussoliniju v Rim leta 1941," je dodal.

Na vprašanje v klepetu, ali ni bolje, da je vprašanje slovensko-hrvaške meje rešeno enkrat za vselej, kot pa da politiki s tem nabirajo volilne glasove, namesto da bi se ubadali z izzivi prihodnosti, kot so energija, hrana in okolje, je Jelinčič odgovoril: "Kaj pa nam bo hrana, ki je ne bomo imeli kje predelovati, saj bo zunaj naše države? Najprej je treba vzpostaviti integriteto nad svojim ozemljem, če ne bomo spet to, kar so nam govorili v bivši državi: narod delavcev in kmetov, gospodar pa bo seveda v tujini."

Kaj bo s Koprom?
Po Jelinčičevem mnenju bo imela potrditev sporazuma o arbitraži negativen vpliv tudi na Luko Koper. "Če se sporazum potrdi, ladje ne bodo več mogle nemoteno pluti v koper, saj bo Zagreb lahko kadar koli razglasil ali orožne vaje v severnem Jadranu ali ekološke posege na tem območju ali kar koli takega in s tem preprečil ladjam, da pravočasno pridejo v Koper. Ker so ladjarji vezani na profit, kamor stroški take vrste ne sodijo, bodo raje pristajali na Reki ali v Splitu in Koper bo počasi umrl," je poudaril.

"Moja politična prihodnost sploh ni pomembna, tudi partizani se niso spraševali o tem, pa tudi jaz se nisem, ko sem se (eden hudičevo redkih) streljal z vojsko JLA v osamosvojitveni vojni," je odgovoril Jelinčič na vprašanje, ali je za njegovo politično prihodnost bolje, da se uredijo odnosti z Hrvaško, ali ne.