"Sindikati pri spremembah davčne zakonodaje vedno nasprotujemo zmanjševanju davkov in prispevkov. Vedno to utemeljujemo s pomanjkanjem sredstev v državnem proračunu in vedno iz razloga, do katerega prihaja zdaj. Ko zmanjka sredstev v državnem proračunu, potem se vsakokratna vlada, in ta ni izjema, zateče v žepe posameznikov, državljanov. Ko je premalo pobranega, smo državljani tisti, od katerih se pobere več, in pri tem ta logika, ki jo poslušamo zadnji teden, da ničesar ne jemljejo in da vse ostaja, tako kot je, je taka logika lahko povsem politična, nima pa osnove v dejanskih posledicah. Trdimo tudi, da tudi tokrat jemljejo pri tistih, kjer lahko, da pa obstaja skupina, kjer pa bi lahko vzeli, ker imajo več," je poudarila Lidija Jerkič.

Opomnila je, da rešitve za sanacijo škode po poplavi posegajo v denarne pravice v naslednjem letu. Država naj bi pobrala dodatnih 150 milijonov več iz naslova dohodnine ter z nižjimi denarnimi oziroma socialnimi in družinskimi prejemki, katerih ocena po njenih besedah ni točno znana.

"V seštevku je to skoraj 250 milijonov evrov, ki jih bodo državljani prispevali za obnovo po poplavah. Naj spomnim, da je gospodarstvo prijavilo škodo za 500 milijonov evrov. To pomeni, da bomo državljani prispevali približno polovico za sanacijo gospodarstva. Sprašujem se, koliko bo pa prispevalo gospodarstvo, tako kot bodo prispevali vsi državljani, ne glede na to, ali so bili v poplavah oškodovani ali ne. Tudi gospodarstvo ni bilo prizadeto v celoti," je dejala in dodala, da so delodajalske organizacije s predlogom mini davčne reforme predlagale, kako bi prispevali še manj.

"Zaradi predlaganih ukrepov ocenjujemo, da bo padla kupna moč prebivalstva, naj ponazorim to samo z nekaterimi podatki. Že pri 65 evrih dodatnega prejemka posameznika, ki prejema minimalno plačo, ta ne bo več upravičen do dodatne davčne olajšave, kar pomeni, da bo njegov neto znesek nižji. Zaradi zamrznitve socialnih transferjev bodo zlasti na minusu družine, ki bodo prejemale nižje otroške dodatke, premeščale se bodo v višje dohodninske razrede, plačevale večje vsote za vrtce, višje so cene malic, skratka njihov položaj bo, upoštevaje vse navedeno, bistveno slabši in ukrepi se tudi kumulirajo. Svoje bo naredila tudi inflacija," je še pojasnila predsednica ZSSS-ja.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je spomnil, da je vlada Roberta Goloba prav z odprtjem dialoga s civilno družbo in sindikati želela vzpostaviti razliko do prejšnje oblasti. Ta dialog je bil zdaj zreduciran na obvestilo vlade o zamrznitvi davčnih olajšav in socialnih transferjev. Hkrati Štrukelj opaža, da dialoškost obstaja na drugi strani. Po njegovih besedah je minister za finance Klemen Boštjančič pri vprašanju davka na bilančno vsoto bank vzpostavil obljubljeni dialog, z bankami se bodo dogovarjali v rokavicah, sindikati pa so postavljeni pred izvršena dejstva, je dodal. "Vprašati se moramo, v čigavi funkciji je vlada RS."

Spomnil je tudi, da je zaradi avgustovskih poplav vlada od javnega sektorja zahtevala preložitev odprave plačnih nesorazmerij za eno leto, ne da bi vedeli, kaj čaka zaposlene po koncu tega roka, "če sploh kaj". Štrukelj se zato sprašuje, ali to pomeni, da je pogajanj konec in je vlada oblastniško intervenirala v socialni dialog. Pri čemer je poudaril, da bo v primeru zamrznitve odprave plačnih nesorazmerij javni sektor v popoplavno obnovo prispeval okoli 200 milijonov evrov.

Dialoga o ukrepih ni bilo

Vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je poudaril, da to, da Ekonomsko-socialni svet (ESS) ne deluje, ker delodajalci še vedno obstruirajo sodelovanje v ESS-ju, ne sme biti izgovor za to, da dialoga o ukrepih, ki se tičejo praktično vseh državljanov, ne bi bilo.

"Socialni dialog poudarjamo ne nazadnje zato, ker vlada s temi ukrepi enostransko, neposredno posega v določbe, ki ji nalagajo socialni dialog. Naj spomnim samo na določilo o usklajevanju meja dohodninskih razredov in davčnih olajšav. Za sindikate je bila ohranitev usklajevanja ena ključnih točk za podporo zadnji davčni reformi in tam je izrecno zapisano, da se uskladitev zgodi po posvetovanju s socialnimi partnerji, in določena je tudi minimalna višina, enako velja, kot veste, za minimalno plačo," je dejal Počivavšek in opozoril, da sindikati niso imeli možnosti z vlado razpravljati, ali obstajajo kakšne alternative ukrepom, ki so bili sprejeti, in niso imeli možnosti izvedeti, kakšne sploh so finančne posledice posamičnih ukrepov.

Zaplet glede pogajanj

Dopoldne se je zapletlo tudi zaradi informacije, da pogajanj med vlado in javnim sektorjem, ki bi morala potekati danes, ne bo. Po navedbah Štruklja in Počivalška so se z vladno stranjo za datum dogovorili na zadnjih pogajanjih pred dvema tednoma. Ko so v četrtek na ministrstvu za javno upravo preverjali, ali bodo pogajanja stekla, so dobili informacijo, da vladna stran nanje še ni pripravljena.

Zjutraj so iz službe za odnose z javnostmi MJU sporočili, da pogajanja niso bila odpovedana, temveč da niso bila sklicana. Po njihovih navedbah bi jih morala sklicati sindikalna stran. Štrukelj je navedbe ministrstva označil za zavajanje.

"Vlada skrb vzbujajoče zavaja in na neki način uporablja prijeme, ki pravzaprav niso popolnoma korektni. Pogajanja sklicujemo izmenično. Vabila za pogajanja vedno pošlje vlada in podpiše ali mene, ali Jakoba Počivavška, ali pa ministrico. Zdaj sem bil na vrsti, da me podpišejo pod vabilo. Ravnal sem skrbno. V četrtek sem poklical na ministrstvo za javno upravo in preveril, zakaj še ni vabila in zakaj se ne usklajujemo o dnevnem redu, kar je tudi eden od dogovorov. Dobil sem odgovor, da pač v ponedeljek pogajanj ne bo, ker je vladna stran očitno ocenila, da ni pripravljena nanje. Zdaj to obračati v mojo odgovornost se zdi, da mora biti kar hudo," je dejal Štrukelj.

Glede morebitnega umika ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik s položaja glavne vladne pogajalke je Štrukelj dejal, da je to vprašanje za vlado, ki mora presoditi, ali ministrica, ki se je zapletla v dve aferi, še lahko ustrezno vodi ta pogajanja ali ne.

"Objektivno je izjemno težko za ministrico, da bi vzdrževala neko kredibilnost v teh pogajanjih, zato je treba doseči, da se čim prej črno na belem ugotovi, ali so obtožbe resnične ali ne, in to se mi zdi, da je za interes pogajanj ključnega pomena," je še pojasnil.

Kot je dodal Počivavšek, je tudi sam preverjal in izvedel, da vladna stran še ni pripravljena na pogajanja. Strinja se, da današnji omenjeni manever vladne strani ni korekten.

Tako Počivavšek kot Štrukelj sta sicer zanikala navedbe vladnih predstavnikov, da so v pogajanjih tik pred sklenitvijo dogovora. Štrukelj je pojasnil, da je vlada sindikatom posredovala oddaljevalni predlog, da je torej nazaj vzela, kar so že imeli na mizi.

Po Počivavškovih besedah je "popolnoma jasno vsakomur, ki spremlja pogajanja, da je datum 15. oktober preveč optimističen". Z vsako prekinitvijo dinamike pogajanj pa je še bolj jasno, da do omenjenega roka, ki so si ga zastavili, pogajanja ne bodo končana, je dejal. Na sindikalni strani je po njegovih trditvah interes, da se dogovorijo čim prej, jasno pa je, da "hitrost ne more iti na račun kakovosti".