Jernej Pikalo je sicer že takoj po objavi rezultatov vzporednih volitev v nedeljo po sedmi uri zvečer na Twitterju zapisal: "Če držijo vzporedni rezultati, je 6,6 odstotka drugi najslabši rezultat SD-ja v njeni zgodovini." Ob tem je navedel najslabši rezultat stranke iz leta 2014, ko je na volitvah dosegla 5,98 odstotka.

Kot je dejal, sam ni bil kandidat na državnozborskih volitvah, zato "s tem volilnim rezultatom nima nič". Vendar pa se mu zdi ideja socialne demokracije najboljša za ljudi in si zato zasluži več podpore, kot jo je dobila na volitvah.

Interpretacije, da je stranka s 6,68-odstotno podporo in sedmimi poslanskimi mandati zabeležila dober rezultat, se mu ne zdijo na mestu, z odstopom pa želi spodbuditi debato v stranki, kako naprej in kaj je šlo narobe. Sam pravi, da ima svoj spisek razlogov za tak rezultat.
"Imam visoke standarde politične kulture," je kot razlog za odstop še navedel Pikalo in dejal, da je "treba ohraniti pokončno držo".

Fajon: Kongres bo v pol leta

Na vprašanje, ali bi morala odstopiti tudi predsednica SD-ja Tanja Fajon, Pikalo ni želel odgovoriti. Fajonovo je sicer o svojem odstopu obvestil že dopoldne. Na vprašanje, ali bi morala odstopiti tudi Fajonova, je dejal: "Kaj bodo naredili drugi, je njihova stvar." Dodal pa je, da ima vsak svoje standarde, kaj je pomembno in kdaj je treba odstopiti ter pozabiti nase.

Predsednica stranke Tanja Fajon je v odzivu navedla, da spoštuje odstop Pikala in ga vidi predvsem v luči, da se v stranki iskreno pogovorijo, kako in s katero ekipo bodo stranko peljali naprej. "Sama bom naredila vse, da bo ta postopek odprt za vse v stranki do kongresa, ki bo v roku šestih mesecev," je še zapisala. V izjavi za medije pa je dodala, da so v stranki " že včeraj opravili prvi krog pogovorov in analizo."

Pikalo sicer ostaja član stranke. SD je dvakrat zastopal tudi kot minister za izobraževanje, prvič v vladi Alenke Bratušek in drugič v vladi Marjana Šarca.

Nezadovoljstvo naj bi bilo širše

Pikalo pa po neuradnih informacijah STA-ja v svojem stališču o slabem rezultatu stranke na volitvah ni osamljen. Tako bi se lahko vsaj iz dela stranke zvrstilo več pozivov k odstopu vodstva stranke. K takšnemu premisleku bi lahko pripomogel tudi volilni rezultat podpredsednikov SD-ja Matjaža Nemca, Andreje Katič in Dominike Švarc Pipan, ki niso bili izvoljeni v parlament. Tudi Fajonova je parlamentarni prag prestopila s 1145 glasovi volivcev, kar je šesti najslabši rezultat med izvoljenimi poslanci po absolutnem številu glasov. Po deležu glasov pa je še mesto nižje. Del članstva zato to označuje kot hud poraz vodstva. V poslansko skupino SD-ja so bili sicer po ocenah kritičnih glasov iz stranke izvoljeni poslanci, ki so v iztekajočem se mandatu uporabljali zmerno retoriko in niso bili glavni obrazi stranke.

Ne glede na kritike pa naj bi v stranki vendarle prevladovala podpora vstopu SD-ja v koalicijo z Gibanjem Svoboda.

Odstop ponudilo tudi vodstvo Levice

Odstop zaradi slabega rezultata je napovedal tudi izvršni odbor Levice, ki je na volitvah dosegla 4,39 odstotka. Do odstopa se bo v prihodnjih dneh opredelil Svet Levice. V četrtek so se v Levici že pogovarjali tudi z Robertom Golobom, ki naj ne bi imel zadržkov, da s koalicijskimi pogajanji počaka na odločitev stranke.