Na posvetu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je Mencinger izrazil prepričanje, da gre pri omejevanju proračunov držav članic EU-ja za izsiljevanje Nemčije s fiskalnim paktom, vendar pa je Nemčija v povsem drugačnem položaju kot preostala Evropa.
Evropska politika varčevanja se mu ne zdi smiselna, saj da zategovanje pasu zavira rast. Ob tem je dodal, da ni za pretirano trošenje in proti takšnemu zadolževanju, kot je nastalo v letih med 2005 in 2008. Vpisu v ustavo nasprotuje tudi zato, ker se je po njegovem mnenju v krizi reševanje težav zasebnega sektorja preneslo na javni sektor, zapis fiskalnega pravila pa bi bil zgolj zapis tega reševanja v ustavo.
Še dobro, da imamo izvoz
Finančna slika Slovenije, pravi, ni tako slaba, kot se prikazuje, saj imamo že dve leti presežek v plačilni bilanci, finančnih trgov pa ne delamo nervozne mi, ampak oni delajo nervozne nas. Po njegovem mnenju imajo vlagatelji na finančnih trgih jasen cilj, ki je posojanje denarja po čim višji obrestni meri.
Slovenija bi morala imeti po njegovih predvidevanjih 3,3-odstotno rast, da bi se izvila iz finančnih težav, a je to daleč od stopenj, ki smo jih dosegali v preteklih letih. Omenjanje Slovenije v mednarodnih medijih pa je zgolj nadaljevanje tega, da so Grčijo finančni trgi že uničili, Ciper še bodo, sledi pa Slovenija.
Bo pravilo prineslo več zaupanja?
Igor Vuksanović, raziskovalec ustavnega sodišča, je poudaril, da že imamo fiskalno pravilo, ki je implicitno in eksplicitno zapisano v ustavi. Implicitno je to, da moramo javne finance voditi tako, da ne zaidemo v bankrot. Eksplicitno pa je zapisan s fiskalnim paktom, ki smo ga ratificirali in ga moramo upoštevati.
Vprašal pa se je, ali bodo finančni trgi Sloveniji res bolj zaupali, če bomo imeli fiskalno pravilo zapisano v ustavi, kakor opozarjajo ekonomisti.