Demokratična alternativa se predstavlja kot "skupina uveljavljenih strokovnjakov in strokovnjakinj iz različnih področij, ki hočejo živeti v normalni in razvojno perspektivni družbi, družbi blaginje in enakih možnosti" in so pripravljeni k temu dejavno prispevati z znanji, kompetencami, izkušnjami, delom in političnim angažmajem.

Ob objavi Programske platforme za razvojni preboj so poudarili tudi, da pri svojem delovanju ne izključujejo "programskega in kadrovskega sodelovanja oziroma okrepitve obstoječih političnih strank na levi sredini". Odločili pa se bodo za sodelovanje s tisto opcijo, s katero bodo lahko uresničili svoje razvojne ideje.

Damijan, ki se je nazadnje politično aktiviral kot kandidat za mandatarja strank KUL, je pojasnil, da obstaja več možnosti, bodisi da okrepijo obstoječe politične stranke bodisi da se z njimi povežejo v predvolilno zavezništvo in na državnozborskih volitvah nastopijo skupaj.

KUL ni edini

Potrdil je tudi, da se je o sodelovanju pogovarjal z več kot tremi strankami, med drugim s SD-jem, Levico in predsednikom Gibanja Svoboda Robertom Golobom. Damijan sicer stranke KUL vidi kot naravne zaveznike, a poudarja, da niso edini. "Vendar pa ne želimo še dodatno drobiti političnega prostora, temveč ga kvečjemu okrepiti," je dejal.

V strankah KUL so bili sicer z odzivi o ponovni politični aktivaciji Damijana skopi. V SD in Levici so za STA potrdili, da so se z Damijanom sestali. Kot so še dodali v SD, so "govorili o možnih sinergijah medsebojnega sodelovanja". Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec pa je v izjavi za medije dejal, da v Levici ob tem niso prišli še do nobenih zaključkov. Po njegovih besedah je cilj Levice, da se okrepi in bo močno zastopana v naslednji vladi, medtem ko o ciljih Damijanove skupine ne more govoriti. Iz LMŠ in SAB pa so sporočili, da se z Damijanom niso sestali.

Programska izhodišča

Ključne programske ukrepe je Demokratična alternativa strnila pod skupni naslov Slovenija – zelena, aktivna in kreativna država. Med drugim se zavzemajo za nacionalni stanovanjski program, tehnološki preboj, enotno pogodbo o delu, vključujočo starost, digitalizacijo, učinkovito in do državljanov prijazno upravljanje države, podpiranje starševstva oz. skrbništva.

Napovedujejo tudi skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, zeleno preobrazbo, energetsko avtonomnost, nacionalni 30-letni program vlaganj v prometno in socialno infrastrukturo, povečano samooskrbo javnih ustanov, popolno legalizacijo in regulacijo pridelave in uporabe konoplje, spodbude za povečanje udeležbe delavcev pri dobičku in solastništva zaposlenih ter ustanovitev nacionalne letalske družbe.

Za učinkovito vodenje velikih projektov in njihovo izvedbo predlagajo ustanovitev strateškega sveta, ki bi spremljal, nadziral in usmerjal večje oz. pomembnejše državne investicije.

Redakcijo programa so pripravili Drago Babič, Jože P. Damijan, Jasmina Držanič, Dušan Keber, Stojan Pelko in Brigita Skela Savič, v tematskih razpravah pa so med drugim sodelovali še Bogdan Biščak, Metod Di Batista, Gregor Golobič, Jana Kolar, Janez Kopač, Bine Kordež, Jadran Lenarčič, Brane Lučovnik, Boris Mihajl, Igor Papič, Arjan Pregl, Jani Sever, Jožef Slana, Ana Stanič, Majda Širca, Boštjan Špetič, Stanko Štrajn, Andraž Tori, Boris Turk, Samuel Žbogar in Jurij Žurej.