Število okužb v Sloveniji in njeni soseščini znova narašča. "Skupaj smo imeli v tem mesecu 44 vnosov iz tujine: 16, največ, iz Srbije, 15 iz Bosne in Hercegovine, šest s Kosova in po enega iz Rusije, Kazahstana, Švedske, ZDA, Hrvaške, Avstrije in Nemčije," je številke o kumulativnem vnosu okužb iz posameznih držav na dopoldanski novinarski konferenci predstavil vladni govorec Jelko Kacin. Dodal je, da ob trenutnem stanju Sloveniji ne preostane kaj dosti drugega, kot da učinkovito ukrepa.

Čeprav za zdaj ni večjega števila potrjenih vnosov okužbe iz Hrvaške, vlado zaradi poletnih počitnic najbolj skrbi prav dogajanje pri južnih sosedih. "Število primerov se je v zadnjih dneh drastično povečalo," je o stanju na Hrvaškem povedal Kacin. Ob tem je bil tudi kritičen do hrvaških ukrepov. "Kar preseneča, je, da se je Hrvaška odločila za korak, ki ga Slovenija ni naredila. Hrvaška je namreč odprla nočne klube in diskoteke. Rajanja v odprtih in zaprtih prostorih so dovoljena in zelo pogosta. Največ Slovencev in Slovenk je pokupilo vstopnice za prireditev na plaži Zrće na otoku Pagu, kar je dobesedno nerazumljivo in nerazumno za državo, ki trenutno predseduje Evropski uniji," je povedal Kacin.

Na Hrvaškem so v nedeljo poročali o 829 testiranjih in 67 novih primerih okužbe v 24 urah, s čimer se je število aktivnih primerov povzpelo na 435. Ob tem je Kacin omenil tudi incident, ko so se hrvaški štabi civilne zaščite posameznih županij javno pritoževali, da zagrebški center ne zna niti sešteti poslanih številk. "Ali gre za tehnično napako ali enkraten zdrs, v vsakem primeru je razlogov za zaskrbljenost in ukrepanje dovolj," je dejal vladni govorec in zatrdil, da Slovenija natančno spremlja, kaj se dogaja na Hrvaškem. Premier Janez Janša je s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem po telefonu govoril že v nedeljo, kot je povedal Kacin, pa bosta premierja obeh držav na neposredni zvezi tudi danes. "Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška sprejela nekatere ukrepe, da bo zamejila širitev, da se bo odrekla nočnemu programu, ki je povsod do zdaj dokazal, da je to glavno žarišče," je bil jasen Kacin.

Neorganizirano se lahko druži največ 50 ljudi

Slovenija bo za zamejitev širjenja novega koronavirusa preventivne ukrepe sprejela na treh področjih – prvo je preprečevanje širitve virusa po Sloveniji. "Po Sloveniji imamo nekaj žarišč, ki so posledica druženj, žuriranj, veseljačenj, nenadzorovanega druženja brez upoštevanja fizične distance," je dejal Kacin. Iz tega razloga se je vlada odločila, da zmanjša število ljudi, ki se smejo zbirati na območju Republike Slovenije, s 500 na 50 ljudi.

"Ob tem smo še vedno ohranili možnost druženja do 500 ljudi, ko gre za organizirane prireditve. Ko gre za prireditve, za katere je podano mnenje NIJZ-ja, ki omogoča, da se izda pozitivno soglasje," je pojasnil vladni govorec in med nujne pogoje za organizacijo naštel prisotnost redarske službe in sedežni red, ki zagotavlja fizično razdaljo. Kot je napovedal, bo to ureditev vlada tudi formalno potrdila na dopisni seji. "Tukaj gre za bistveno sporočilo: preprečiti moramo nova žarišča v Sloveniji in prav ta druženja so bila glavni razlog za to," je dejal Kacin.

Upoštevanje karantene bo nadzirala tudi policija

Kot drugo področje je Kacin navedel povečanje učinkovitosti nadzora nad izvajanjem karantenskih odločb. "Tukaj je učinkovitost absolutno nezadostna. Ministrstvo za notranje zadeve je ponudilo aktivno pomoč pri obiskovanju oseb, ki jim je bila izdana karantena, in nadzoru njihovega zadrževanja v osamitvi. Za to je pristojna zdravstvena inšpekcija, ampak zato, da bi lažje poiskali in vzpostavili stik z osebami, ki so v karanteni, je pri tem pripravljena aktivno pomagati tudi slovenska policija," je dejal vladni govorec in poudaril, da se ne more zgoditi, da bi se kateri koli inšpektor znašel v položaju, ko ne bi imel aktivne podpore notranjega ministrstva oziroma policije.

Glede pomoči policije pri nadzoru karanten je Kacin dejal, da za to ni potrebna nobena zakonska podlaga. "Zdravstvena inšpekcija ima vedno lahko in vedno lahko zahteva pomoč policije pri opravljanju svojega dela in policija je v pripravljenosti, da vedno lahko priskoči," je povedal vladni govorec.

Hrvaška bo izpadla z zelenega seznama

Zadnji ukrep zadeva dogajanje na Hrvaškem. "Hrvaška je presegla kumulativno vrednost zadnjih 14 dni in ima že več kot 10 okuženih na 100 tisoč prebivalcev," je povedal Kacin in dodal, da država, ki preseže to mejo, ne more biti na zelenem seznamu varnih držav. "Če bodo številke to pokazale, potem bo Slovenija jutri Republiko Hrvaško prisiljena umakniti z zelenega seznama t. i. varnih držav," je opozoril Kacin. "Treba je upoštevati, da so zadeve resne in da ne strašimo kar tako, ampak želimo zajeziti oziroma zmanjšati možnosti širjenje covida-19 v Slovenijo," je še dejal vladni govorec.

"To ne pomeni, da vam bom odsvetoval pot na Hrvaško. Vsak državljan ima zagotovljene ustavne pravice, sam se mora odločiti, kam in kako bo potoval. Ampak opozorilo je že samo po sebi dovolj močno – če gre kdo v države, ki niso na zelenem seznamu, je treba biti še posebej pazljiv pri druženju," je povedal vladni govorec in opozoril, da je največja težava predvsem mlajša generacija. "Tukaj smo najmanj učinkoviti. Vse okužbe so zdaj praviloma potrjene med bistveno mlajšimi. In ker ta generacija noče priznati, da je zbolela, skriva svoje simptome in težave, lahko mimogrede okuži druge," je opozoril Kacin.

"Glede na število primerov v zadnjih 14 dneh Hrvaška že izpolnjuje merila za t. i. rumeni seznam, kar je 10 novih primerov na 100.000 prebivalcev," je v današnji izjavi za javnost dejala tudi infektologinja Bojana Beović. Po njenih besedah je treba zdaj premisliti, kaj to pomeni za Slovenijo. "Vlada ima vedno možnost, da podpiše kakšne izjeme ali naredi na meji pravila igre smiselna," je dodala. Za Slovenijo bi bilo idealno, če bi Hrvati sami uredili razmere in zmanjšali število novih primerov, meni infektologinja. Podobno kot je na današnji novinarski konferenci dejal vladni govorec Jelko Kacin, je tudi Beovićeva poudarila, da bi morali na Hrvaškem omejiti združevanje večjih skupin ljudi, zlasti denimo v nočnih klubih, kjer so ljudje v zaprtih prostorih tesno skupaj.

Uporaba aplikacije za okužene obvezna

Kot je na novinarski konferenci povedal Kacin, je zajeten del členov novega protikoronskega zakona namenjen tudi aplikaciji za spremljanje okužb s covidom-19. "Zato pač pričakujemo zelo celovito razpravo na temo zakona, katerega cilj je zaščititi zdravje ljudi," je povedal vladni govorec Jelko Kacin. Kot je napovedal, bo vlada predlog zakona v kratkem predložila v obravnavo in sprejetje DZ-ju.

Sorodna novica Kako bodo sledili okuženim in njihovim stikom?

Aplikacijo je na posebni tiskovni konferenci predstavila tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant. Poudarila je, da bo to tehnološka rešitev, ki bo epidemiologom pomagala pri identifikaciji stikov, ne bo pa omogočala sledenja lokaciji naprave, saj bo delovala na osnovi tehnologije Bluetooth. To bo najbolj uporabno v primeru ponovnega razmaha epidemije koronavirusne bolezni 19, saj ima Slovenija premalo epidemiologov, da bi lahko dovolj hitro obdelovali stike okuženih v primeru velikega števila okuženih.

Aplikacijo bodo po besedah Bregantove začeli pripravljati, ko bo DZ prižgal zeleno luč za rešitev. Jelko Kacin je sicer dejal, da si vlada želi, da bi storitev zaživela najpozneje v roku enega meseca. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Peter Geršak pa pričakuje, da bi jo lahko na ministrstvu za javno upravo pripravili v roku od dveh do štirih tednov po tistem, ko bo državni zbor potrdil zakon.

Sorodna novica Čakanje na delo se podaljšuje. Obvezna aplikacija za okužene in v karanteni.

Ukrepi za blaženje posledic v gospodarstvu

Vlada je v DZ po nujnem postopku poslala tudi predlog zakona, ki med drugim podaljšuje trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija.

Nadomestilo v času karantene ne bo več v breme delodajalca, ampak bo to prevzela država. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena ob prehodu meje in zaradi tega ne more opravljati dela, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile (50 odstotkov plače).

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80 odstotkov plače). Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene.

Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene lahko traja najdlje do 30. septembra.

Financiranje dodatnih kadrov

Predlog zakona določa tudi začasne ukrepe za omilitev posledic epidemije z zagotovitvijo sredstev za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo v javni mreži. Med drugim določa, da vlada v roku enega meseca od uveljavitve predloga zakona sprejme uredbo, s katero se podrobneje predpiše metodologija ocenjevanja potreb, pogojev in postopek dodelitve javnih sredstev, in sicer za obdobje dveh let.