Večina javnih uslužbencev bo z novim letom prejela nekoliko višje plače, kakor so se v stavkovnem sporazumu na začetku decembra dogovorili sindikati javnega sektorja in vlada. En plačni razred, ki predstavlja približno štiriodstoten dvig plače, pridobivajo vsi zaposleni v javnem sektorju z izjemo zdravnikov, funkcionarjev in direktorjev. Povišanje bo prvič upoštevano februarja, pri izplačilu januarskih plač.

Za zaposlene na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda bo januarski dvig za en plačni razred edino povišanje. Izjema so le tisti, ki v okviru odprave plačnih anomalij v letu 2017 še niso bili deležni nikakršnega izboljšanja in bodo skupaj pridobili dva plačna razreda. Prav tako za dva plačna razreda se bodo plače dvignile večini nad 26. plačnim razredom. Drugi plačni razred povišanja bo uveljavljen novembra.

Z novembrom bodo diplomirane medicinske sestre v intenzivni terapiji III, diplomirane babice v porodnem bloku ali intenzivni terapiji III in diplomirane babice v neonatalnem oddelku dobile tudi dodatni, tretji plačni razred povišanja. Učitelji, ki opravljajo delo razrednika, pa se bodo za plačni razred višje plače zaradi opravljanja razredniškega dela razveselili s septembrom. Prav tako s septembrom bodo višji dodatki na nočno, nedeljsko in praznično delo za zaposlene, ki delajo v takšnem, manj ugodnem delovnem času.

V ločenih pogajanjih z vlado sta se policijska sindikata poleg dviga za en plačni razred in višjih dodatkov, ki za policiste veljajo s splošnim sporazumom, dogovorila še, da bodo v naslednjih treh mesecih naročili analizo zunanje neodvisne institucije, ki bo po dogovorjenih kriterijih ocenila zahtevnost in primerljivost poklica policista, ter se zavezali, da bodo rezultate analize spoštovali pri dvigu plač.

Višje bodo oskrbnine v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih

Zaradi zvišanja plač zdravstvenemu osebju pa se bodo zvišale tudi oskrbnine v domovih za starejše in v posebnih socialnovarstvenih zavodih. Sekretar skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak ocenjuje, da bodo oskrbnine predvsem zaradi višjih stroškov dela višje za dva odstotka. Dodatno pa se zvišujejo tudi cene energije in hrane, ki so, kakor pojasnjuje Bizjak, med stroški zavodov po obsegu takoj za stroški dela. "Delavce je treba plačati, zgradbe ogreti in ljudi nahraniti," je povzel.

Vsaj oskrbni del, torej del, ki ga plačajo stanovalci, je treba po Bizjakovih besedah uskladiti z višjimi plačami. "Dokler imamo sistem, po katerem kadre v oskrbi plačujejo stanovalci prek oskrbnin, se bodo te zvišale ob vsakem dvigu plač v javnem sektorju," je pojasnil.

Trije zakoni za boljše življenje invalidov in otrok s posebnimi potrebami

Z novim letom so se začeli uporabljati trije zakoni, ki bodo pomembno olajšali življenje nekaterim odraslim in predšolskim otrokom s posebnimi potrebami. To so zakoni o osebni asistenci, o socialnem vključevanju invalidov in o zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami.

Prvi ureja pravico do osebne asistence v obsegu najmanj 30 ur tedensko in pravico do komunikacijskega dodatka za slepe, gluhe in gluhoslepe. To bodo lahko izkoristili v obliki osebne asistence v obsegu 30 ur mesečno ali pa bodo dobili denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb v znesku 146,06 evra.

Zakon o socialnem vključevanju invalidov širi krog invalidov na osebe z določenimi avtističnimi motnjami, na osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in na gluhoslepe osebe. S širitvijo kroga upravičencev želijo reševati problematiko mladih, pri katerih pride do hude invalidnosti še pred prvo zaposlitvijo in zato ne dobijo pravic po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Invalidi bodo imeli pravico do nadomestila za invalidnost v višini seštevka denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

Osnovni cilj zakona o zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami pa je zagotoviti celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami. Zakon predvideva preoblikovanje zdajšnjih razvojnih ambulant v centre za zgodnjo obravnavo, kjer bodo otroka skupaj obravnavali strokovnjaki s področja zdravstva, sociale ter vzgoje in izobraževanja.

Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo nazaj na celotno višino osnove

Vsem, ki imajo trenutno veljavno pravico do materinskega, očetovskega oziroma starševskega nadomestila v višini 90 odstotkov osnove oziroma z zgornjo omejitvijo, bo izdana nova odločba. V njej bo od 1. januarja odločeno o nadomestilu v višini 100 odstotkov osnove brez zgornje omejitve pri materinskem nadomestilu in z zgornjo omejitvijo 2,5-kratnika povprečne plače pri očetovskem in starševskem nadomestilu, medtem ko je bilo do zdaj omejeno na dvakratnik. Posebne vloge tako ni treba vlagati. Prvo višje izplačilo nadomestila pa bo v februarju za januar.

Dodatek za veliko družino in državne štipendije

Dodatek za veliko družino letos ne bo več odvisen od materialnega položaja družine in bo brez cenzusa. Do njega so upravičene vse družine s tremi ali štirimi oziroma več otroki, a pod pogojem, da imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Sloveniji.

Do državne štipendije bodo od 1. januarja upravičeni tudi tisti, pri katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 659,30 evra. Do zdaj je cenzus za pridobitev državne štipendije znašal 576,89 evra na člana. Do državne štipendije bo tako upravičenih približno 8.500 dijakov oziroma študentov več. Centri pa bodo o upravičenosti do štipendije odločali samo na podlagi vloge, so opozorili na ministrstvu.