"Nič o prenovi oziroma reformi pokojninskega sistema, nič o prenovi zdravstvenega sistema, nič o prenovi davčnega sistema, celo nič o zakonu o delovnih razmerjih. Zgolj nekaj popravkov, s katerimi pa se je ukvarjala že dosedanja koalicija in v določenem delu ni bila uspešna; tudi s pomočjo strank, ki zdaj prevzemajo vlado," je poudarila Lidija Jerkič in dodala, da sta do volitev dobri dve leti, zato je razumljivo, da reform ne bo.

Kot je navedla, je odsotnost predlogov reform sicer razumljiva, saj iz sporazuma "veje dejstvo, da je pisan le za dve leti". Opozorila je tudi, da v sporazumu ni omembe socialnega dialoga.
Poudarila je nekaj "konkretnih že videnih ter obravnavanih in zavrnjenih posegov", med drugim hitrejši dvig odmernega odstotka pokojnin za moške ter proučitev izrednih uskladitev pokojnin in vključevanje zasebnega sektorja v odpravljanje čakalnih vrst.

Opozorila je tudi, da bi povečanje sredstev za nagrajevanje v javnem sektorju lahko vodilo v znižanje osnov, saj da je glede na splošno načelo o vitki javni upravi težko pričakovati, da bo vlada povečala maso za plače.

Glede kadrovske politike je kot zanimiv izpostavila predlog nagrajevanja zaposlenih z delniškimi opcijami. Z delavskega vidika je opozorila tudi na to, da dve stranki v vladi nista glasovali za sprejetje zakona o minimalni plači in se nista strinjali z dvigom denarne socialne pomoči, strinjali pa sta se z ukinjanjem dodatka za delovno aktivnost. "V svojih programih nimata prioritet na področju delavskih pravic," je poudarila. S tem se je posebej obregnila ob SDS in NSi.

Opozorila je še, da v sporazumu "z besedo ni omenjen socialni dialog", pri čemer upa, da to ni značilnost nove vlade. Izjemno pozornost sindikatov sicer napoveduje tudi področjem javnih storitev in morebitnim poskusom privatizacije zdravstva in šolstva ter dolgotrajne oskrbe.
"Ukinjanju socialnih transferjev je namenjena visoka prioriteta – brez kakršnih koli analiz. Plače v javnem sektorju in predlogi socialne kapice pa bodo naslednja točka, kjer bo naša pozornost velika," je napovedala.

Delodajalci ne pričakujejo korenitih sprememb

Za našo državo je po besedah predsednika Združenja delodajalcev Slovenije Marjana Trobiša najboljša rešitev, da čim prej dobi novo vlado, saj trenutne razmere ne dovoljujejo životarjenja z nekakšno prehodno vlado, ki ne bi mogla sprejeti nobene prave odločitve. Koalicijska pogodba štirih strank po njegovem vsebuje nekaj zelo pomembnih elementov.

O kombinaciji političnih strank v prihajajoči vladi Trobiš pravi, da mediji v javnosti ustvarjajo vtis, da gre za desnosredinsko vlado, a bi tisto, kar mu je doslej uspelo razbrati iz koalicijske pogodbe, lahko bila pridobitev za vse.

"Vedeti moramo, da je pred koalicijo le še pol mandata, v tem času pa nekih korenitih sprememb ne pričakujem. Lahko pripravijo nekatere manjše takojšnje ukrepe, večjih sprememb na davčnem področju ali pokojninske reforme pa od te vlade ne gre pričakovati," je dejal Trobiš, sicer direktor kidričevske družbe Boxmark.

Med področji, kjer so ukrepi najnujnejši, je na prvo mesto postavil zdravstvo, saj nerazumno dolge čakalne vrste, ko ljudje tudi po tri mesece bolni čakajo doma na to, da pridejo na vrsto za pregled, poleg škode za zdravje teh ljudi hromijo tudi gospodarstvo.

Za delodajalce je po njegovih besedah zelo pomembno, da zaposleni okrevajo hitreje, očitno pa je, da zdravstveni sistem šepa. Postaviti ga moramo tako, je dejal, da bo na voljo dovolj ljudi, ki bodo zdravili in ljudi uspešnejše vračali v delovni proces, za kar pa je potreben denar.

Zastarela tehnologija v zdravstvu

Slovenija je zadnja leta zaostala tudi v razvoju sodobne tehnologije v zdravstvu, je prepričan prvi mož združenja delodajalcev, ki dodaja, da tista tehnologija, ki je na voljo, je večinoma samo v enem centru.

"V današnjem času se to ne bi smelo dogajati in zagotovo ni prav, da bi nekakšen koronavirus lahko zdravili samo v Ljubljani, pri tem pa oboleli na poti iz Kopra v prestolnico lahko na poti okuži še desetine drugih ljudi," meni Trobiš.

Tudi delovna zakonodaja se v Sloveniji že precej časa ni korenito spremenila, zato bi morali po njegovem mnenju poskrbeti za to, da se čim bolj približamo dokazanim ureditvam v nekaterih evropskih državah.

Danes je namreč, tako Trobiš, nemogoče primerjati slovenske plače z avstrijskimi, saj imamo pri nas v njej zelo veliko različnih dodatkov, ki jih ljudje ne vidijo kot dohodek in menijo, da jim to tako ali tako pripada, o plačah pa bi se pogovarjali ločeno.

"To ni prav. Pogovarjati se moramo o masi plač in po sistemu Avstrije ali Nemčije jasno določiti, kaj je del plače in kaj so odgovornosti delavca. Veliko se namreč pri nas pogovarjamo o pravicah, pri tem pa pozabljamo na odgovornost za to, da če za neko delo prejmemo plačo, moramo za njo svoje oddelati," je dejal Trobiš.

Ob tem je napovedal, da bodo to, kakšni bodo končni predlogi vladne strani, zagotovo preverili tudi v delodajalskih združenjih, pri tem pa bodo skušali prispevati k temu, da skupaj najdejo najboljše mogoče rešitve.

"Če kaj ne bo dobro, bomo prav tako jasno povedali. Vsekakor pa se je bolje takoj začeti pogovarjati, kot pa spet čakati nekaj mesecev za nove volitve, nato še nekaj mesecev uvajati novo vlado, s čimer bi spet zamudili najmanj eno leto," je sklenil predsednik združenja delodajalcev.