Anže Logar je v prvem krogu predsedniških volitev osvojil slabih 34 odstotkov glasov in tudi vse volilne enote ter večino volilnih okrajev, njegova protikandidatka v drugem krogu, Nataša Pirc Musar, pa je prepričala slabih 27 odstotkov volivcev. Tako Pirc Musar kot Logar sta se v prvi krog podala kot neodvisna kandidata. Kandidatko so ob uvrstitvi v drugi krog nato podprle stranke leve sredine, Logarja pa desne sredine.

Ob vprašanju, ali bodo v primeru njene zmage vse ključne funkcije v državi zasedli predstavniki leve sredine, je Pirc Musar ponovila, da nikoli ni bila včlanjena v nobeno stranko. "Povedati moram, da sem še vedno nestrankarska kandidatka. V prvem krogu nisem dobila podpore nobene od etabliranih strank, prvi del maratona sem odtekla s svojo ekipo povsem sama," je dejala. "Res pa je, da sem v drugem krogu dobila podporo Gibanja Svoboda in SD-ja. Sem seveda vesela, a prosila zanjo nisem. Je pa na neki način ta podpora logična. Gre za svetovnonazorski pogled na svet, sama ga nikoli nisem skrivala, sem na levi sredini, sem liberalna kandidatka," je dejala.

Logar je dejal, da ga poleg parlamentarnih strank SDS in NSi med drugim podpirajo tudi Zeleni, kar je po njegovem mnenju pomemben pokazatelj podpore tudi programu zelene preobrazbe, ki jo je vključil v predvolilni program. Na vprašanje, ali lahko glede na zaostreno retoriko premierja Roberta Goloba v primeru njegove zmage na volitvah pričakujemo zaostrene odnose med predsednikom republike in vlado, je Logar dejal, da bo z vsemi institucijami, zlasti izvršilne veje oblasti, gojil tvoren odnos sodelovanja. "Z vsemi institucijami in predstavniki, s katerimi sem sodeloval v svoji politični zgodovini, smo vedno našli tisto, kar nam je skupnega, in prepričan sem, da bo tako tudi v sodelovanju med Erjavčevo in Gregorčičevo," je zatrdil.

Bi zmaga Nataše Pirc Musar pomenila zmago vladajoče koalicije, zmaga Anžeta Logarja pa zmago SDS-a?

"Kar se mene tiče, zagotovo ne bo zmagala leva koalicija, ker te koalicije za menoj uradno ni, je podpora moji kandidaturi v 2. krogu. Podpora je dobrodošla, ne nazadnje se je na vseh predsedniških volitvah do zdaj pokazalo, da je pri predsedniških kandidatih vendarle volilno telo nagnjeno malce v levo in računam na zmago," je odgovorila Pirc Musar.

"V mojem primeru bodo zmagali ljudje, volivke in volivci. Jaz sem jasno povedal, da bom predsednik vseh, da bom slišal vse in tudi razumel tiste, ki imajo drugačno mnenje. Predvsem zato, ker nas različna mnenja bogatijo, sam sem s svojim političnim udejstvovanjem v preteklosti dokazal, da ta različna mnenja znam združiti v skupne cilje, ki so pomembni za našo prihodnost. Izzivi, ki so pred nami, terjajo sodelovanje, zato sem tudi izbral slogan kampanje Sodelujmo za prihodnost, da bomo skupaj ustvarjali zgodbo o uspehu, Slovenijo, na katero bomo vsi ponosni," pa je odgovoril Logar.

Kako bosta poskrbela, da se bomo v Sloveniji lotili iskanja skupnega imenovalca? Da ne bo, kar se pogosto zgodi, sredinskost praktično demonizirana. Da ne bo vedno očitkov, da levi ni dovolj levi, desni pa ni dovolj desen.

Sorodna novica Logar osvojil prav vse volilne enote, Pirc Musar slavila v le peščici okrajev. Kočevje Prebiličevo.

"Kot nestrankarska kandidatka imam ravno tu največjo prednost pred gospodom Logarjem. Saj sem vesela, ko govori, da bo predsednik vseh in da je vedno delal dobro Sloveniji, da je znal poiskati konsenz, a žal stranka, iz katere prihaja, tega v 32-letni zgodovini Slovenije nikoli ni zmogla. Ta preboj nekega konsenza med levimi in desnimi se še ni zgodil, sama pa sem optimistična, verjamem, da lahko kot predsednica poenotim levo in desno politiko predvsem na strateških temah, ki so nujne za razvoj in preboj Slovenije," je odgovorila Pirc Musar.

"Če ste pozorno spremljali mojo politično kariero, sem vsakič v vseh funkcijah, ki sem jih opravljal, uspel zagotoviti povezovanje raznorodnih političnih mišljenj in svetovnih nazorov. Soglasna podpora v DZ-ju zelenim temam, v času ministrovanja soglasna podpora ključnim zunanjepolitičnim odgovorom, in v primeru predsedovanja soglasna podpora različnih evropskih komisarjev in evroposlancev v delu slovenskega predsedstva EU-ju. Moji rezultati kažejo, da sem sposoben to soglasje doseči," je nadaljeval Logar.

So ideološke teme, s katerimi nas zasipava politika, pravzaprav dimna zavesa za to, da se v ozadju v miru izvaja prerazporejanje državnega premoženja, vse skupaj pa dobimo zapakirano kot večni boj med dobrim in zlim?

"V politiki ali pri iskanju kompromisa o naši prihodnosti je treba izhajati iz tega, kar nas povezuje. To je bilo vedno moje izhodišče, zato tudi v tem primeru želim tako delovati kot predsednik republike, verjamem, da bom pri tem uspešen," je odvrnil Logar.

"Gre za to, da je ravno politika tista, ki je odgovorna, da se ideološko delimo na en ali drug pol. Kot predsednica države si bom nedvomno prizadevala, da v predsedniški palači ne bo prostora za ideologije. Sama sebi in volivkam in volivcem sem dala zavezo, da bom vrhovni skrbnik, najbolj goreč skrbnik ustave. Slovenska ustava temelji na evropskih vrednotah, na vladavini prava, na temeljnih človekovih pravicah, in če se izrazim v jeziku novoimenovane ustavne sodnice Neže Kogovšek Šalamun, moja edina ideologija bodo človekove pravice in vladavina prava. Mislim, da se politika tega premalo zaveda, da mora čisto vsak, ki v politiki deluje, dodati ta kamenček v mozaik večje enotnosti državljank in državljanov, Slovenk in Slovencev," je nadaljevala Pirc Musar.

Zakaj do zdaj politika ni poskrbela za to? Zakaj venomer pristanemo v tem ideološkem peskovniku?

"Očitno na parlamentarnih volitvah še nismo izbrali dovolj državnikov, ampak izbiramo zgolj politike. Večkrat sem povedala, kaj je razlika med politikom in državnikom. Politik je tisti, ki dela tako, da bo zmagal na naslednjih volitvah, državnik pa dela za naslednje generacije. In ideološke teme se vsakokrat pojavljajo v glavnem pred volitvami, ta ideologija je nekaj, na čemer gradi, moram biti iskrena, tako mislim, desna politična opcija. Ko govorimo o spravi, ko govorimo o NOB-ju, ko govorimo o povojnih pobojih, ko govorimo o muzeju slovenske osamosvojitve, vsakokrat nam te ideološke teme privrejo na dan. Moje volivke in volivci oz. ljudje, ki sem jih srečevala po terenu, mi govorijo, da imajo teh strankarskih prepirov resnično dovolj, upam, da bom kot predsednica lahko presegla ta ideološka nesoglasja vsaj pri strateških temah, ki čakajo Slovenijo," je pojasnila Pirc Musar.

"Odgovor je relativno preprost, zato ker je na večini volitev zmagal glas proti, ne pa glas za. In ko zmaga glas proti, tisti, ki se potem zavihti na vrh s paradigmo proti, začne razgrajevati vse, kar je bilo prej narejenega, ker računa, da to od njega pričakujejo tisti, ki so ga izvolili. Iskreno upam, da bodo te predsedniške volitve glas za, glas za sodelovanje, glas za skupno prihodnost, glas za to, da s paradigmo sodelovanja, kjer bo nekdo predsednik vseh, presežemo delitve, in skupaj z roko v roki zajadramo v boljšo prihodnost," je pristavil Logar.

Kdaj bomo začeli resno in odgovorno upravljati državo, v kateri živimo različni ljudje, to si moramo priznati. Z različnimi pogledi na svet, z različnimi političnimi težnjami?

Sorodna novica Logar: Sem proti ostremu dialogu. Pirc Musar: Če vam to uspe znotraj stranke, dobite odlikovanje.

"Drži, večkrat sem že rekla, da nas različnost lahko samo bogati, tisto, kar me pa moti, je, da se na to različnost opozarja z brutalno žaljivim govorom, včasih tudi sovražnim govorom, to je nekaj, kar me zelo moti. Ravno zaradi tega g. Logar pravilno ugotavlja, da so marsikatere volitve, volitve proti. A vprašajmo se, zakaj proti? Meni je popolnoma jasno. Dve leti vladavine zadnje vlade pred vlado g. Goloba, je bilo zame grozljivih, tako strahotni zdrsi v demokraciji, kršitve temeljnih človekovih pravic, se v Sloveniji še niso zgodile, ne pomnim, kdaj, imam 54 let, da bi kdaj ljudi, ki so miroljubno demonstrirali po ulicah, streljali z vodnimi topovi s primešanim solzivcem. To so stvari, ki so si jih državljanke in državljani zapomnili, meni je bila visoka volilna udeležba glede na to, kaj se je dogajalo, povsem logična," je izpostavila Pirc Musar.

"Saj poznate tisto, da je po bitki lahko biti general. Namreč, ko smo gledali dogajanje v sosednji Italiji, ko so krste stale na ulicah, je bilo treba sprejeti ukrepe. Z današnje perspektive je lažje ocenjevati kot takrat, ko si se boril proti neznanemu sovražniku – virusu –, za katerega ni bilo niti cepiva. Verjamem, da so bile pri tem storjene napake, sam kot predsednik bi ravnal tako, da bi ukrepe, ki so bili sprejeti, predebatirali v širšem krogu skupaj z vrhom slovenske politike. Če tu ne bi bilo posluha, bi uporabil moč predsednika republike, da izrazi svoje mnenje. So pa te volitve jasno pokazale, da je prednost demokracije in politike ravno to, da ko se nestrinjanje pojavi, se na volitvah zamenja oblast. Kar pri tej stvari moti, je, da zmaga potem stranka za en mandat, ki nima politične odgovornosti, ker naslednjič se pojavi že nekdo drug," se je odzval Logar.

Protikoronski svežnji

"Pri politikih me izrazito moti, da ko so poslanci ali v vrhu neke stranke, delajo popolnoma drugače kot kandidati za predsednika republike. Da, v času pandemije oz. epidemije tej vladi ni bilo lahko, veliko ukrepov vlade sem sama kot aktivna državljanka podprla, ne smemo pa pozabiti, da se je v PKP-jeve (protikoronski sveženj, op. n.) ukrepe in uredbe spravljalo marsikaj, kar ni imelo neposredne povezave z epidemijo. Pa lahko omenim, mislim, da je bil PKP 7, ko se je glasovalo o tem, da se številnim nevladnim organizacijam ukine financiranje, v enega od PKP-ukrepov se je vpeljal poostren nadzor policije na Facebooku, zbiranje fotografij. Takrat sem bila pozorna na to, ker se že vse življenje ukvarjam s pravico do zasebnosti in varstvom osebnih podatkov. To so stvari, na katere smo bili državljanke in državljani pozorni," je še pristavila Pirc Musar.

"Takšno pavšalno govorjenje. Vendarle je treba povedati, da so PKP-ji slovenski družbi, ljudem, prinesli več kot dve milijardi dodatnih sredstev, ki jih je vlada razdelila, da so lažje prebrodili krizo. Vlada je šla tudi naproti nevladnim in humanitarnim organizacijam, ki so se borile s posledicami covida, tako so s sklepom vlade tako Karitasu kot Rdečemu križu namenili obsežna sredstva, s katerimi so državljankam in državljanom pomagali prebroditi to krizo," je dodal Logar.

Oba kandidata poudarjata merilo strokovnosti

Ob pristojnostih, ki jih ima predsednik republike v okviru imenovanj različnih funkcij v državi, sta kandidata razpravljala tudi o pomenu, ki ju imajo zanju pojmi zaupanje, integriteta in strokovnost. "Te tri vrednote, predvsem strokovnost in integriteta, so pomembne predvsem, ko se bo odločalo o novih ustavnih sodnikih. Kar šest jih bo v novem mandatu predsednika oziroma predsednice in tu bom res posvečala pozornost strokovnosti in temu, ali kandidat verjame v slovensko ustavo in evropske vrednote," je dejala.

Tudi Anže Logar je dejal, da je zanj glavno merilo strokovnost, in poudaril, da je to tudi polje splošnega družbenega soglasja: "V vseh pomembnih imenovanjih, kjer imenujemo osebe za institucije, ki naj opravljajo nadzor bodisi nad ustavo bodisi vprašanjem korupcije, nam mora biti vsem v interesu, da so tam največji strokovnjaki, ker le tako bomo lahko skupaj kot družba napredovali," je dejal in dodal, da ga strašno moti, da nekdo ravna "po prijateljskih oziroma političnih linijah, ne pa po načelu strokovnosti".

Protikandidatka mu je ob tem očitala, da se tega ni držal v vlogi ministra za zunanje zadeve. "Že ob imenovanju veleposlanikov in vaših najožjih zvestih sodelavcev, ki ste jim ob izteku mandata omogočili zaposlitve za nedoločen čas," je bila kritična. Ob tem je opozorila, da do menjav "po politični strankarski izkaznici" prihaja ob vsakokratni menjavi oblasti. "Manj se daje poudarka strokovnosti, želela bi si, da bi v Sloveniji enkrat bilo lahko tudi drugače. Ampak prva v vrsti je za to odgovorna politika, ki deluje v okviru izvršilne veje oblasti," je dejala.

Logar je zavrnil očitke in dejal, da se je vedno držal načela strokovnosti. "Treba pa je vendarle poznati pravila imenovanja in iskanja veleposlanikov – ob tem zunanji minister nima praktično nikakršne vloge, to imenuje strokovna komisija. In vsa imenovanja so bila soglasno podprta od te komisije. In tudi vsi razen enega so poklicni diplomati," je poudaril.

Različni pogledi na uspešnost slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja

V sklopu o razvoju vloge in vizije Slovenije v mednarodni skupnosti je Pirc Musar v uvodu poudarila, da Slovenija ni neznana država: "Ne nazadnje smo članica zveze Nato, smo članica EU-ja, enkrat smo že predsedovali Svetu Evrope, dvakrat Svetu EU-ja, enkrat smo bili nestalna članica varnostnega sveta – skratka, slovenska diplomacija na področju mednarodnih odnosov je dejavna." Dodala je, da si želi predvsem to, da Slovenija ve, kje ji je mesto. "Sama osebno verjamem, da je to v jedrni Evropi, v Evropi, ki verjame v vladavino prava in v človekove pravice, predvsem pa v solidarnost med članicami EU-ja," je dejala in napovedala delovanje v tej smeri.

Logar je dejal, da je Slovenija v času njegovega vodenja ministrstva za zunanje zadeve dosegla velike uspehe in dosežke. Naštel je uspešno pridružitev neformalni skupini mediteranskih držav EUMED 9, ustanovitev neformalne centralne evropske alianse, okrepitev strateških partnerstev z vsemi ključnimi partnericami in vzpostavitev strateškega dialoga z ZDA, uspešno izpeljano predsedovanje Svetu EU-ja ter vabilo na vrh demokracije, ki ga je sklical ameriški predsednik. Ocenil je, da je slovenska diplomacija sestavljena iz zelo dobrih diplomatov, ki lahko bistveno prispevajo k napredku Slovenije.

Sorodna novica Začel se bo odločilni teden pred drugim krogom predsedniških volitev

Pric Musar je ob tem opozorila, da je bila Slovenija edina predsedujoča Svetu EU-ja, ki je bila negativno obravnavana v Evropskem parlamentu "kot država, kjer se ne spoštuje vladavina prava in kjer se kršijo pravice medijskih hiš". Sama je bila prisotna na enem od razgovorov o tej temi v Evropskem parlamentu, kot je dejala, jo je bilo "resnično sram", ko je takratni premier Janez Janša "cinično in zajedljivo odgovarjal evropskim poslancem in pozneje pod pretvezo, da je internetna povezava slaba, zapustil to srečanje".

Poudarila je tudi to, da je Slovenija v času ministrovanja Anžeta Logarja na Svetovni zdravstveni organizaciji glasovala proti resoluciji, s katero bi se Palestini omogočila dostava cepiv in zdravil. "To je bilo prvič v zgodovini Slovenije, da se je tako izrazito postavila na izraelsko stran," je dejala in opozorila, da je zdravstveno stanje prebivalk in prebivalcev Palestine "grozljivo".

Logar je na očitke odgovoril s poudarkom, da je pri tem treba poznati tudi kontekst, ki pa je po njegovih besedah nekoliko predolg, da bi ga razlagal na soočenju. Povedal je tudi, da Slovenija ni bila edina, ki je bila v Evropskem parlamentu obravnavana zaradi notranjepolitičnih razmer. "Tudi predhodno predsedujoča Portugalska je imela poročilo o vladavini prava v Evropskem parlamentu in razprava je bila približno takšna, kot v času slovenskega predsedstva," je dejal.

Kakšna prihodnost je pred Evropo in kakšna je usoda Slovenije?

Evropo pestijo številne težave – od vojne v Ukrajini do energetske krize, okoljskih težav, recesije in stopnjevanja migrantskega pritiska ter napetosti na Balkanu. "EU bo preživel in mora preživeti. To je izredno pomembno za evropsko celino," je ob tem poudarila Pirc Musar in dodala, da mora EU delovati na solidarnosti in se zavedati, da so le vse države skupaj močne. Pozdravila je nov predlog akta o migracijah in migracijski politiki. "To je nekaj, na čemer je leta 2015 in 2016 ob najhujši migrantski krizi Evropska unija padla. Vendarle se države članice zavedajo, da je solidarnost med državami znotraj EU-ja tista, ki bo obdržala Evropsko unijo močno," je dejala.

Logar je dejal, da je poklicno precej vezan na EU. Kot prvi Slovenec je bil zaposlen v Evropskem parlamentu, nato je bil uradni govorec prvega predsedstva, pozneje pa zunanji minister, ki je vodil predsedovanje v drugem mandatu, je naštel. "Po napadu Rusije na Ukrajino lahko z zagatnostjo povem, da je ta kriza članice EU-ja združila, povezala in Evropsko unijo naredila učinkovitejšo," je poudaril.

Glede vojne v Ukrajini in težav z energenti je Logar sicer dejal, da je EU preveč stavil samo na enega dobavitelja, ki je sicer res bil najcenejši. "Dogaja se diverzifikacija, vprašanje človekovih pravic pa se bo, ko bo zagotovljeno, da se lahko ogrevamo, da bo doma toplo, zagotovo vrnilo na vrh prioritet EU-ja," je prepričan.

Pirc Musar je dodala, da je EU še vedno glede spoštovanja človekovih pravic zgled številnim državam. "Res je, da se nekatere države od tega odmaknejo. Poljska in Madžarska na primer, ki ne priznavata več nadvlade evropskega prava, saj so se tam ustavna sodišča postavila na stališče, ki vodi v evroskepticizem," je navedla. Glede nabave energentov je Pirc Musar zadovoljna, saj opazuje, kako je Evropska unija kot celota dojela, da je treba pri nakupih energentov delovati skupaj in solidarno. "Evropska komisija se je odločila, da bo EU kupoval plin skupaj za vse države članice, tu se kažejo zametki solidarnosti, namreč močnejše države bi imele pri nakupu energentov bistveno prednost kot majhna Slovenija," je sklenila.