Z novim zakonom o športu bo prenovljeno financiranje slovenskega športa, tako na lokalni kot na državni ravni. Zakon tako predvideva razdeljevanje finančnih sredstev za letne športne programe na podlagi javnih razpisov, denimo iz sredstev Fundacije za šport RS in tudi iz evropskih kohezijskih sredstev. V noveli športnega zakona pa so zakonsko določena pravila glede zaposlovanja v športu. Večina najuspešnejših slovenskih športnikov, tudi nosilci medalj s tokratnih olimpijskih iger, so že zaposleni v javni upravi, v Slovenski vojski, policiji in na finančni upravi (Furs).

Zaposlovanje športnikov v javni upravi je do zdaj potekalo na podlagi sporazuma med omenjenimi tremi državnimi organi in OKS-jem. Po sprejetju novega športnega zakona pa naj bi bilo zaposlovanje športnikov tudi zakonsko urejeno. Vendar zaposlovanja izbranih vrhunskih športnikov v javni upravi ne bo neposredno urejal zakon o športu, temveč vlada, ki bo na predlog ministra, pristojnega za šport, določila podrobnejša merila za zaposlovanje vrhunskih športnikov in strokovnih delavcev v organih državne uprave.

Največ olimpijcev je zaposlenih v vojski
Slovenska odprava na letošnjih olimpijskih igrah je bila sestavljena iz 59 športnikov, 24 izmed njih je že zaposlenih bodisi v vojski bodisi v policiji ali v Fursu. Glede na dejstvo, da športnikov v kolektivnih športih (na OI tekmuje tudi 14 rokometašev) ne zaposlujejo v javni upravi, pomeni, da je država poskrbela za zaposlitev več kot polovice slovenskih olimpijcev. Vendar letošnji olimpijci predstavljajo le četrtino vseh športnikov, ki so pripadniki športnih enot.

V Slovenski vojski, ki se je lahko pohvalila, da je bilo kar šest pripadnikov njene športne čete med dobitniki olimpijskih medalj (strelec Rajmond Debevec, judoistki Urška Žolnir in Lucija Polavder, atlet Primož Kozmus, tekačica na smučeh Petra Majdič ter biatlonka Teja Gregorin), je trenutno zaposlenih 62 športnikov, med njimi je šest trenerjev. Bera olimpijskih medalj se je Slovenski vojski z olimpijskimi igrami povečala za dve, saj sta člana športne čete srebrni kajakaš Peter Kauzer in bronasta judoistka Anamari Klementina Velenšek. Športna četa Slovenske vojske se bo avgusta povečala za deset novih članov, medtem ko jo konec avgusta in septembra zapuščajo atleta Rožle Prezelj in Primož Kozmus ter motokrosist Sašo Kragelj.

Z dvema olimpijskima kolajnama svojih uslužbencev iz Ria de Janeira se bo, kot kaže, lahko pohvalil tudi Furs, saj sta tam zaposlena olimpijska prvakinja v judu Tina Trstenjak in jadralec Vasilij Žbogar, ki mu lahko le precejšna smola odvzame olimpijsko medaljo (v zadnji regati bi moral biti zadnji, neposredna tekmeca pa bi morala zmagati).

Trstenjakovo je zaposlil Furs
Furs je zaposlitveni status Tine Trstenjak rešil nekaj mesecev pred olimpijskimi igrami. Pred letom dni jo je zavrnilo obrambno ministrstvo. Zaradi nedokončane mature in ker je posledično brez pete stopnje izobrazbe, niso bili izpolnjeni vsi pogoji za njeno zaposlitev v Slovenski vojski. Toda Trstenjakovo so kljub temu konec letošnjega maja zaposlili na Fursu. V pojasnilu, zakaj so jo zaposlili, so navedli, da se je sprostilo sistematizirano prosto delovno mesto z osnovnošolsko izobrazbo, ki je nato pripadlo Trstenjakovi. Sicer le za eno leto, za kolikor zaposleni športniki na ministrstvih podpisujejo svoje delovne pogodbe.

Nagrade ...
Športnike dobitnike medalj z olimpijskih iger delodajalci denarno ne nagrajujejo. To počne država in po navedbah ministrstva za izobraževanje, znanost in šport dobitnik zlate medalje v posamičnih športih prejme 17.160 evrov, v ekipni konkurenci v posamičnih športih 12.870 evrov, olimpijski prvaki v ekipnih športih pa 83.655 evrov. Denarne nagrade za srebrne medalje so za četrtino do tretjino nižje, za bronaste medalje pa športniki prejmejo približno polovično denarno nagrado v primerjavi z zlato medaljo.

"Športniki policisti so za največje uspehe (kolajne iz evropskih in svetovnih prvenstev ter olimpijskih iger) predlagani za prejemnike srebrnega ščita policije, ki pa ne spremeni njihovega statusa (plača, napredovanje)," o nagradah za športne dosežke športnikov pravijo na generalni policijski upravi.

Posebnih nagrad ne predvidevajo niti na Fursu in ne na obrambnem ministrstvu, kjer so športniki, nosilci medalj z največjih tekmovanj, lahko predlagani za dodelitev priznanj MORS-a in SV-ja v okviru rednih razpisov (npr. Medalja Slovenske vojske, Medalja generala Maistra, Priznanje za delo na športnem področju …).

"Za njih se organizira tudi sprejem pri Ministrici za obrambo in načelniku Generalštaba Slovenske vojske. Sicer pa nosilci medalj niso deležni posebnih nagrad s strani SV-ja, kot so denimo denarne nagrade ali napredovanja," pojasnjujejo v Slovenski vojski.

... in kazni
Športniki tako razen zaposlitev pri delodajalcih niso deležni posebnih nagrad. Kaj pa kazni za resne kršitve, kot je uporaba nedovoljenih poživil? Gorska kolesarka Blaža Klemenčič, ki se letošnjih olimpijskih iger kljub doseženi normi ni smela udeležiti, je še vedno članica športne čete Slovenske vojske.

Mednarodna kolesarska zveza je letos maja po vnovičnem pregledu dopinškega vzorca, ki so ji ga odvzeli 27. marca 2012, potrdila jemanje eritropoetina (EPO) in jo kaznovala z dvoletno prepovedjo nastopanja. Vsi njeni rezultati med 27. marcem 2012 in 31. decembrom 2012 pa so izbrisani.

Njena pritožba na mednarodnem športnem arbitražnem razsodišču sicer še ni končana, vendar je mednarodna kolesarska zveza olimpijski komite zaprosila, naj ne potrdi njenega nastopa na olimpijskih igrah, kar se je uresničilo.

"V primeru dokončne potrditve kršenja protidopinških pravil bo Blaža Klemenčič pisno obveščena o enostranski odpovedi pogodbe o zaposlitvi najpozneje v 15 dneh od datuma, ko bo MORS uradno obveščen o dokončni prepovedi nastopanja vrhunskega športnika na tekmovanjih oziroma odvzemu statusa vrhunskega športnika," pravijo v SV-ju.

Toda ali lahko Slovenska vojska ali MORS vloži tožbo za povračilo javnih sredstev, ki so bila izplačana športniku, ki je kršil protidopinška pravila v času, ko je bil pripadnik športne čete? "V pogodbi o zaposlitvi športnika ter Pravilniku o zaposlovanju vrhunskih športnikov in trenerjev v SV-ja to ni predpisano oziroma opredeljeno niti do zdaj nismo imeli takšnega primera oziroma takšne prakse," odgovarjajo v Slovenski vojski.

V pogodbi o zaposlitvi vrhunskih športnikov in trenerjev, kot navajajo, je določeno le, da se vrhunskemu športniku ali trenerju lahko enostransko odpove pogodba o zaposlitvi, če mu je izrečen ukrep prepovedi tekmovanja zaradi uživanja nedovoljenih snovi ali neprimernega vedenja oziroma zaradi neizvrševanja predpisanih obveznosti do Slovenske vojske in MORS-a. Podobne sankcije so predvidene tudi v policiji in na Fursu, kjer so lahko športniki kršitelji deležni izredne odpovedi delovnega razmerja.